Določanje statusa begunca je postopek, ki ga izvedejo državni organi ali UNHCR in med katerim se presoja, ali je posameznik, ki je vložil prošnjo za azil, resnično begunec. Od prosilca za azil se pričakuje, da bo pristojni osebi, ki vodi intervju, povedal svojo življenjsko zgodbo in podrobno pojasnil, zakaj se je odločil zaprositi za mednarodno zaščito. Med intervjujem je navadno prisoten tudi tolmač. Po končanem intervjuju pristojna oseba primerja življenjsko zgodbo prosilca za azil z dejstvi, ki jih pridobi v ustreznih poročilih (na primer, ali v njegovi matični državi prihaja do kršenja človekovih pravic), in na podlagi takšne primerjave ugotovi, ali je prosilčev strah pred preganjanjem res utemeljen in bo njegova varnost, če se vrne v matično državo, ogrožena.
V državah, ki niso podpisnice Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951, ali kjer ne obstajajo azilni sistemi ali pa so le-ti pomanjkljivi, UNHCR nudi vladnim organom podporo pri določanju statusa begunca, vodi intervjuje ali pa samostojno odloča o priznanju tega statusa. Naloga UNHCR je tudi spremljanje izvajanja azilnih postopkov, pregledovanje azilnih primerov in spremljanje procesov odločanja.
Presoja o tem, kdo je upravičen do mednarodne zaščite, in kvaliteta samega odločanja sta ključna dejavnika pri zagotavljanju zaščite beguncev. Zagotoviti poštene, učinkovite in kvalitetne azilne postopke je za UNHCR nujnega pomena. S tem pa je lahko uresničeno tudi poslanstvo UNHCR – zagotoviti mednarodno zaščito razseljenim osebam.
Ker so vse srednjeevropske države podpisnice Konvencije o beguncih iz leta 1951 in imajo svoje azilne sisteme, UNHCR ne obravnava indivudualnih primerov prosilcev za azil. Vendar pa UNHCR v srednji Evropi sodeluje z vladami pri oblikovanju nacionalnih azilnih sistemov in pri razvoju mehanizmov za zagotavljanje kakovosti, ter spodbuja zagotavljanje kvalitetnih azilnih postopkov in odločitev.
Izboljševanje kvalitete azilnih postopkov
Med letoma 2008 in 2010 je UNHCR s pomočjo finančnih sredstev Evropske unije izvedel projekt Mehanizmi za zagotavljanje in ocenjevanje kvalitete azilnih sistemov (Asylum Systems Quality Assurance and Evaluation Mechanism – ASQAEM). Projekt je bil del Pobude o kvaliteti (Quality Initiative), ki je bila izvedena v Bolgariji, Romuniji, Sloveniji, na Madžarskem, Poljskem in Slovaškem.
Cilj projekta je bilo državam zagotoviti podporo pri konstantnem razvoju poštenih in učinkovitih azilnih postopkov, v skladu z določili Konvencije o beguncih iz leta 1951. V sklopu projekta so strokovnjaki ocenjevali in opazovali izvajanje azilnih postopkov, spremljali prvostopenjske in drugostopenjske odločitve, da bi prepoznali njihove prednosti in slabosti ter predlagali določene ukrepe za izboljšanje kvalitete procesov odločanja. Projekt je vseboval tudi svetovanje nosilcem odločitev ter izvajanje tematskih delavnic, ki so se osredotočale na posamezne vidike postopka – na primer, kako oceniti kredibilnost prošnje za azil, kako učinkovito uporabiti informacije o državi izvora in nacionalnosti, možnosti prebega v okviru domovine ter vidik pospešenih postopkov in podobno. Skozi projekt so se oblikovala praktična navodila in kontrolni seznami, ki jih bodo pri svojem delu upoštevale uradne osebe s področja azila. Projekt ASQAEM je upošteval tudi vlogo civilne družbe, da bi nevladne organizacije, ki delujejo na področju azila, usposobil za spremljanje in ocenjevanje poteka azilnih postopkov.
Notranja revizija in zagotavljanje kakovosti
Projekt ASQAEM je izpostavil pomembnost sistematičnega pristopa k nadziranju kvalitete izvajanja azilnih postopkov. UNHCR je s pomočjo EU sredstev nadaljeval s podobnim raziskovanjem – projekt ASQAEM je nadgradil s projektom Nadaljnje razvijanje kvalitete azilnih sistemov (Further Developing Asylum Quality – FDQ).
Ta projekt se je izvajal v Bolgariji, Romuniji, na Madžarskem, Poljskem in Slovaškem in je vključeval pristojne organe s področja azila iz Avstrije, Nemčije in Velike Britanije, ki so delili svoje izkušnje s kolegi iz prvih držav. Cilj projekta je bil izboljšati kvaliteto izvajanja azilnih postopkov, kot tudi oblikovati učinkovite in uporabne mehanizme notranje revizije, ki bodo ohranjali učinkovito in trajno delovanje nacionalnih timov za ocenjevanje kvalitete, ter oblikovati metodologijo za nove interne mehanizme zagotavljanja kvalitete v drugih državah članicah EU. Projekt FDQ je bil osredotočen na izmenjavo znanj, izkušenj in naučenih lekcij med državami članicami, ki so bile več let udeležene v aktivnostih za zagotavljanje kvalitete, državami članicami, ki so se nedavno vključile v pogovore o kvaliteti, ter drugimi, ki se bodo morda vključile v prihodnosti.
Poleg teh dveh projektov, ki sta bila izvedena v okviru Pobude o kvaliteti, je UNHCR v srednji Evropi s pomočjo finančnih sredstev Evropske unije februarja 2010 izvedel še raziskovalni projekt, katerega namen je bil preučiti upoštevanje določil direktive o azilnih postopkih v Bolgariji, Sloveniji in na Češkem. Raziskava je izpostavila vrzeli v obstoječih zakonodajah in praksah sodelujočih držav, obenem pa bo pripomogla k okrepitvi mednarodnih standardov zaščite v prihodnosti kot del skupnega evropskega azilnega sistema.