CELJE, 27. marec – Slovenska filantropija in Racio social sta danes ob 11. uri v stranski dvorani Narodnega doma v Celju organizirala okroglo mizo z naslovom Vloga lokalne skupnosti pri preprečevanju diskriminacije in spodbujanju integracije beguncev. Govorci so poudarili, da je nujno delovati predvsem v smeri lokalne interdisciplinarne koordinacije in povezovanja različnih organizacij in institucij na lokalni ravni.
Dr. Mateja Kožuh Novak, predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije, je v uvodnem pozdravu izpostavila potrebo po novih pristopih pri iskanju „poti” do ljudi v Sloveniji, v katerih bi ponovno vzbudili čut za sočloveka, da bi se bolj zavzemali za socialna vprašanja in marginalne skupine ljudi, kamor spadajo tudi begunci.
Mag. Neža Kogovšek z Mirovnega inštituta se je dotaknila področja diskriminacije beguncev na področju integracije. Izpostavila je predvsem neozaveščenost ljudi pa tudi strokovnjakov na tem področju. Ljudje diskriminacijo sprejemajo kot nujno zlo, saj niso informirani. Okolje je na splošno neozaveščeno o omenjeni tematiki.
Mag. Tatjana Dolinšek, direktorica zavoda Racio social je poudarila, da problematika zahteva celovit pristop in da bi morala integracija zajemati sodelovanje med lokalno skupnostjo in begunci, saj pomoč, ki jo begunci dobijo na lokalni ravni ni dovolj koordinirana. Posebno težo je dala osebni iniciativi ljudi, da pomagajo beguncem. Dolinškova je poudarila, da sta hitrost in uspešnost integracije odvisni predvsem od beguncev samih, hkrati pa od pripravljenosti sprejene družbe. Predlagala je ustanovitev posebnih stičišč oziroma informativnih točk za begunce, kjer bi dobili vse informacije na enem mestu.
V nadaljevanju je Marina Simič z Oddelka za integracijo beguncev in tujcev na Ministrstvu za notranje zadeve, ki je pristojno za integracijo beguncev izpostavila vlogo lokalne skupnosti pri integraciji beguncev kot nujno. Ugotavljala pa je tudi, da inštitucije na lokalni ravni niso dovolj povezane med sabo.
Karmen Leskošek z območne enote Zavoda za zaposlovanje je dodala, da vidi problem integracije v tem, da družba pride na raven, ko se nismo na človeški ravni pripravljeni soočiti s tragedijo drugega.
Po besedah Biljane Bukovec, vodje namestitvenega centra, je trenutno v Celju 40 oseb, katerim je bila priznana pravica do začasnega zatočišča. Od tega je 7 otrok mlajših od 18 let, prav tako 7 oseb nad 60. letom starosti in 16 oseb med 19. in 59. letom starosti. Ravno zadnji predstavljajo najranljivejšo skupino ljudi, saj se tudi po petnajstih letih niso sposobni znajti. Ocenjuje, da so se sicer uspešno integrirali, sprašuje pa se, kakšna bi bila njihova situacija, če jih Bukovčeva pri opravkih, ki jih begunci imajo, ne bi spremljala in jim nudila psihosocialne pomoči.
Mag. Franci Zlatar iz Slovenske filantropije je opozoril, da bi se bilo potrebno osredotočiti tudi na migrante, ki jih je več, in da bodo morala večja slovenska mesta razmisliti, kako bodo področje integracije uredila. Skupaj z udeleženci je zaključil, da bi bilo potrebno vzpostaviti učinkovito interdisciplinarno koordinacijo, v katero bodo vključeni vsi glavni akterji celotne lokalne skupnosti, pripraviti redna izobraževanja strokovnjakov, ki prihajajo v stik z begunci in migranti ter spodbujati raziskave na področjih integracije in diskriminacije ter ugotavljanja potreb na teh področjih.
Helena Liberšar, Slovenska filantropija, v Ljubljani, Slovenija
Deli na Facebooku Deli na Twitterju
