SOFIJA, 4. oktober (UNHCR) – Bolgarski državni agenciji za begunce in zaposlovanje sta združili moči in prejšnji teden v Sofiji organizirali prvi zaposlitveni sejem za begunce. Več kot 50 moških in žensk iz Iraka, Irana, Sirije, Etiopije in Sudana se je v četrtek v Sprejemnem centru srečalo s svojimi potencialnimi delodajalci, v upanju, da bodo našli delo v prodaji ali šiviljstvu, ali pa se vsaj registrirali pri agenciji za zaposlovanje.
Priznani begunci v Bolgariji imajo polno pravico do zaposlitve ter lahko v okviru integracijskega programa obiskujejo brezplačno šestmesečno poklicno usposabljanje. Kljub temu pa se večina beguncev bori, da bi našli delo, ali pa opravlja nekvalificirana dela, saj se lahko usposabljajo le za tri poklice (kozmetičarstvo, frizerstvo in šiviljstvo), obenem pa se ekonomska negotovost v državi nadaljuje.
“Rad bi delal kot frizer,” je dejal Mohamed* iz Sirije, ki je januarja lansko leto zaključil poklicno usposabljanje, a je še vedno brezposeln. Na zaposlitvenem sejmu je Mohamed sodeloval v intervjujih, ki so jih vodili predstavniki verige supermarketov, medtem ko še vedno upa, da ga bo nekoč pripravljen zaposliti kakšen frizerski salon.
Delodajalci ponavadi nimajo dovolj informacij o pravicah beguncev do zaposlitve in mislijo, da za to potrebujejo posebno dovoljenje. Večina se odloči za bolj ustaljeno pot in ne najame beguncev. V še slabših primerih pa delodajalci posedujejo predsodke in popolnoma zavračajo možnost zaposlitve beguncev.
Negasi*, begunec iz Etiopije, je povedal UNHCR, da ga delodajalci neradi najamejo, po tem ko ga srečajo v živo. “Imam 15 del delovnih izkušenj [v Bolgariji], vendar že eno leto in pol ne morem najti dela.” Negasi je prispel v Bolgarijo v osemdesetih letih na študentsko izmenjavo, a se zaradi zaostrujoče civilne vojne ni mogel vrniti domov in je bil prisiljen ostati. Po več kot 25 letih življenja v Bolgariji je ta kvalificiran mehanik brez dela že od leta 2010. Na zaposlitvenem sejmu je srečal nekaj delodajalcev in upa, da se bo zaposlili kot varilec.
“Redko se zgodi, da imajo begunci enakovredno možnost zaposlitve, predvsem zaradi neznanja jezika in pomanjkanja informacij o trgu delovne sile,” je povedal UNHCR-jev predstavnik Toshitsuki Kawauchi. “Zaposlitveni center je na pravi poti,” je dejal ter dodal, da je izobraževanje delodajalcev o pravicah beguncev do zaposlitve eden od pomembnejših vidikov integracijskega programa.
Begunci, ki pridejo v Bolgarijo, so pogosto izučeni za inženirje, računalniške strokovnjake, zobozdravnike in novinarje. Ker pa morajo ponavadi dom zapustiti v naglici, potrebnih dokumentov ne vzamejo s seboj. Kopij dokumentov ne morejo pridobiti od ambasad držav, iz katerih so zbežali, kot tudi ne morejo nostrificirati svojih diplom.
Tisti begunci, ki pa imajo delo, se na vse pretege trudijo, da bi ga obdržali, pogosto tudi nimajo veljavnih pogodb o delu. Po besedah bolgarskega Rdečega križa so begunci lahka tarča za sleparske delodajalce, ki so jih pripravljeni zaposliti v zameno za plačilo na roko, vendar brez zagotovila, da jim bodo resnično plačali. Tipična dela beguncev so nevarna gradbena dela brez pogodbe, 16-urno delo v restavraciji s hitro prehrano in delo v mehanični delavnici za minimalno plačo.
11 begunk, ki so obiskale zaposlitveni center, so bile že na preizkušnji za delo v tekstilni tovarni. “Lahko najamemo do 20 delavcev,” je dejala Neyka Vasileva iz tekstilne tovarne Hrisoma, katera je sprejela veliko ponudb beguncev in jih registrirala v svojo podatkovno bazo.
Državna agencija za begunce namerava prirediti zaposlitveni sejem vsako leto.
*Imena beguncev so zaradi zaščite njihove identitete spremenjena.
Boris Cheshirkov Sofiji, Bolgarija
Deli na Facebooku Deli na Twitterju
