ŽENEVA, 8. marec (UNHCR) – Agencija ZN za begunce (UNHCR) je ob mednarodnem dnevu žensk opozorila na nevarnost, ki preti ženskam v več kot dvajsetih državah po svetu, saj lahko le-te zaradi neenakega obravnavanja ostanejo brez državljanstva.
Glede na ugotovitve zadnje UNHCR-jeve raziskave, zapisane v današnjem sporočilu za javnost iz Ženeve, neenako obravnavanje žensk potiska večino le-teh v neenakovreden položaj. Raziskava ugotavlja, da zakonske ureditve v vsaj petindvajsetih državah materam ne omogočajo, da bi svoje državljanstvo prenesle na otroke.
“Otrok brez državljanstva se mora soočati z nepredvidljivo in negotovo prihodnostjo,” je dejala pomočnica Visokega komisarja za zaščito Erika Feller. “Zaradi diskriminacije v zvezi s podeljevanjem državljanstva smo priča pojavu apatridnosti med novorojenimi otroki,” je še dodala Fellerjeva.
UNHCR-jevo sporočilo za javnost pravi, da se večina držav, ki onemogočajo prenos materinega državljanstva na otroka, nahaja na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki (skupno 12 držav), v Podsaharski Afriki (devet držav) ter v Aziji (štiri države) in Amerikah (dve državi).
“Nekateri otroci, ki živijo v teh državah, ostanejo brez državljanstva, ker ga ne morejo pridobiti niti po materi niti po očetu. To se lahko zgodi v primeru, ko je tudi oče brez državljanstva, ali ko zakonska podlaga ne omogoča podelitve državljanstva otrokom, ki so bili rojeni izven domovine njihovega očeta,” je še zapisano v izjavi.
Poleg tega se nekateri otroci, ki jim je umrl oče ali pa jih je zapustil, znajdejo v birokratski pasti, ker jim le-ta ni priskrbel nobenih dokumentov, na podlagi katerih bi ti otroci lahko pridobili državljanstvo.
Kljub vsemu pa raziskava ugotavlja, da so države vse bolj pripravljene spremeniti obstoječe zakone, da bi se odpravile neenakosti med spoloma. V zadnjih nekaj letih so se takšnih reform lotili v državah kot so Alžirija, Bangladeš, Egipt, Indonezija, Irak, Kenija, Monako, Maroko, Šrilanka, Tunizija in Zimbabve. Te države so uvedle spremembe obstoječih zakonov, da bi ženskam podelile enake pravice v zvezi s podeljevanjem državljanstva, kot jih imajo moški. UNHCR sodeluje še z nekaj drugimi državami, ki so pripravljene izpeljati reforme na tem področju.
“Diskriminacija na podlagi spola, je bila v preteklosti razširjena po vsem svetu,” meni Fellerjeva in dodaja: “V zadnjem času pa opažamo trend spreminjanja zakonov, da bi se rešil problem apatridnosti.”
Po nekaterih ocenah danes na svetu živi okoli 12 milijonov ljudi brez državljanstva – ljudi, ki jih nobena država ne smatra za svoje državljane. Polovica izmed njih je otrok.
S problemom apatridnosti se je morala spopasti tudi skupina ljudi v Sloveniji, ki so kot posledica razpada nekdanje Jugoslavije izgubili svoje državljanstvo. Med njimi so bile tudi ženske, kot tudi matere, ki svojim otrokom niso mogle zagotoviti nujne varnosti. Čeprav je večina teh otrok državljanstvo pridobila kasneje, so prve mesece ali leta svojega življenja preživeli kot apatridi – osebe brez državljanstva.
Ljudje brez državljanstva spadajo v skupino najbolj marginaliziranih ljudi na svetu – ponavadi so del “nevidne populacije”, ki jo je težko spremljati.
Visoki komisar za begunce António Guterres je ob mednarodnem dnevu žensk povzel dosežke agencije za begunce pri zavzemanju za izboljšanje položaja žensk in doseganje enakosti med spoloma.
“Ustvarjanje dialoga je pomemben vidik UNHCR-jevega pristopa k zaščiti oseb, ki potrebujejo našo pomoč,” je zapisal v sporočilu osebju. “To je še posebej pomembno takrat, ko se srečujemo z ženskami in dekleti, ki so bile žrtve spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola, ter škodljivih stereotipov, medtem ko neurejen legalni status le še poslabša njihovo situacijo,” je še dodal.
Guterres je poudaril, da neenako obravnavanje žensk ne vodi le v slabšanje njihovega položaja, ampak tudi ustvarja pojav apatridnosti. “Tako se ustvarja začarani krog marginalizacije, na tisoče otrokom pa sta zaradi tega onemogočena dostop do izobraževanja in zdravstvene oskrbe ali oblikovanje družbene identitete.
UNHCR stremi k upoštevanju potreb žensk in otrok tudi med izvajanjem programov za zaščito razseljenih ljudi v srednji Evropi. Zato vsako leto izvede raziskavo, katere namen je med drugim prepoznati potrebe in težave žensk, ki so zaprosile za azil v srednjeevropskih državah. Ugotovitve raziskave so zabeležene v poročilu Biti begunec.
Deli na Facebooku Deli na Twitterju
