Državljanstvo je pravna vez med posameznikom in državo. Državljanstvo prinaša ljudem občutek identitete ter, še pomembneje, posameznikom omogoča vrsto pravic.
Apatridnost (odsotnost državljanstva) pomeni, da nobena država na svetu ne obravnava posameznika kot svojega državljana. S problemom apatridnosti se danes srečuje okoli 12 milijonov ljudi po svetu.
Leta 1954 je mednarodna skupnost sprejela Konvencijo o statusu oseb brez državljanstva, kot odziv na pojav apatridnosti in na probleme, s katerimi so se soočali ljudje brez državljanstva. Konvencija o statusu oseb brez državljanstva priznava mednarodni pravni status “osebe brez državljanstva”, tem osebam zagotavlja enakopravno uživanje človekovih pravic, omogoča jim dostop do potnih listin in osebnih dokumentov ter določa minimalne standarde njihove oskrbe. Konvencija tudi poziva države podpisnice k pospešitvi integracije in naturalizacije oseb brez državljanstva.
Primerna nacionalna zakonodaja in registracija rojstva bi lahko preprečili pojav apatridnosti. Mednarodna skupnost je z namenom preprečevanja tega pojava in zmanjševanja obstoječega števila oseb brez državljanstva leta 1961 sprejela še en pomemben dokument – Konvencijo o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva. Ta konvencija omogoča pridobitev državljanstva tistim osebam, ki so z določeno državo povezane na podlagi rojstva ali sorodstvenih vezi in bi drugače ostale brez državljanstva.
Konvencija o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 in Konvencija o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961 sta ključna pravna dokumenta za zaščito ljudi brez državljanstva po svetu in za preprečevanja pojava apatridnosti. Načela teh dveh konvencij dopolnjujejo regionalni sporazumi in mednarodno pravo človekovih pravic.
Ker je do današnjega dne ti dve konvenciji ratificiralo relativno malo število držav, ostaja mednarodni okvir za zaščito oseb brez državljanstva in za preprečevanje pojava apatridnosti oslabljen. Zato je leta 1995 Generalna skupščina ZN UNHCR-ju podelila mandat, ki agenciji omogoča sodelovanje z vladami pri reševanju problema apatridnosti ter pri zaščiti pravic oseb, ki so brez državljanstva. Naloga UNHCR-ja je tudi spodbujati države po svetu k pristopu k tema dvema konvencijama.
Konvencija iz leta 1954
• Konvencija o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 (v angleščini)
• Države podpisnice, deklaracije in pridržki (v angleščini)
• Cilji in ključne določbe Konvencije o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 (v angleščini)
Konvencija iz leta 1961
• Konvencija o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961 (v angleščini)
• Države podpisnice, deklaracije in pridržki (v angleščini)
• Cilji in ključne določbe Konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961 (v angleščini)