POSTOJNA, 7. julij (UNHCR) – Nič ne more prelomiti ledu in zbližati tujcev tako kot nogomet, ugotavlja gambijski prosilec za azil in nogometaš, Jeremy*. “Nogomet lahko spreminja kulture,” je povedal obiskovalcem v Centru za tujce v Postojni, kraju na jugozahodu Slovenije.
Jeremy je bil v skupini 24 gambijskih nogometašev, ki so zaprosili za azil po sodelovanju na predsezonskih pripravah v Sloveniji pred osmimi meseci. Notranje ministrstvo je v začetki letošnjega leta zavrnilo njihove prošnje, vendar Jeremy skupaj s tremi drugimi ostaja v centru v želji preprečiti deportacijo.
Vrhovno sodišče Republike Slovenije je v ponedeljek potrdilo deportacije, kar je sprožilo javni poziv nogometašev, športnih navdušencev, novinarjev, akademikov in humanitarnih delavcev v podporo četverici. Njihovo kampanjo je včeraj podprl tudi slovenski predsednik Janez Drnovšek.
Javno zanimanje za primer je v izrazitem nasprotju s slabo medijsko pokritostjo pomembnih sprememb slovenske azilne zakonodaje v začetku tega leta, vendar novinarji začenjajo dvomiti v azilne postopke in ravnanje s prosilci za azil in begunci.
Jeremy in njegov prijatelj Tim* menita, da je na naklonjenost javnosti vplivalo tudi svetovno prvenstvo v nogometu, ki se bo v nedeljo končalo s finalom med Francijo in Italijo. „Domžale želijo, da igramo za njih, ker so afriške ekipe tako dobro igrale na tem svetovnem prvenstvu. Zdaj nas bolj spoštujejo,” je rekel Tim, misleč na enega izmed slovenskih najboljših nogometnih klubov.
V nekaterih drugih evropskih državah so imeli afriški nogometaši – begunci in prosilci za azil več težav, preden jih je družba sprejela. Gibril Deen, Gambijec, ki je pred leti prišel študirat na Madžarsko, v Budimpešti vodi ekipo z imenom Afriške zvezde, ki jo v glavnem sestavljajo begunci in prosilci za azil.
„Na začetku ni bilo lahko. Madžari so bili zelo negativni do Afričanov. Ko je imel žogo temnopolti igralec, so na igrišče metali banane in peli pesem o opicah,” je povedal Deen, ki je klub ustanovil leta 1994.
Danes so Afriške zvezde sprejete kot del madžarske nogometne scene in ekipa sedaj vključuje igralce s celega sveta. Več kot 100 prosilcev za azil in beguncev je že igralo za ekipo, ki se čez nekaj tednov odpravlja v Italijo, kjer bo sodelovala na svetovnem prvenstvu proti rasizmu.
Lokalno prebivalstvo v južnoslovaškem mestu Gabcikovo, kjer se nahaja eden izmed največjih sprejemnih centrov za prosilce za azil v državi, je bilo na začetku prav tako sovražno razpoloženo do tujcev. Toda nogomet in svetovno prvenstvo sta pomagala premostiti vrzel med njimi in prosilci za azil.
Prosilci za azil iz Afrike in Gruzije, nogometni navdušenci, so ustanovili nogometno ekipo in kmalu doživeli topel odziv prebivalcev. Na svetovni dan beguncev, 20. junija, so organizirali turnir, na katerem so se pomerili prosilci za azil, prebivalci Gabcikovega in osebje urada za migracije. Gruzijci so celo poskušali prepričati lokalnega nogometnega trenerja, da bi delal z njimi.
V Sloveniji 19-letni Serge Abanda svojo srečo dolguje nogometu. „Pravih nogometašev ne zanima barva tvoje kože, ampak tvoje sposobnosti,” pravi afriški nogometni zvezdnik, ki je prišel v državo pred dvema letoma po dramatičnem pobegu iz Kameruna.
S pomočjo skrbnice je šel skozi azilni postopek, v katerem mu je bil priznan humanitarni status. Nogomet je začel igrati za zabavo, vendar je bilo očitno, da je naravni talent in njegovo življenje se je začelo dramatično spreminjati.
Serge je profesionalni igralec Domžal in se počuti popolnoma vključenega. „Ostali nogometaši so moji prijatelji. Sem eden od njih. Peljejo me ven in skupaj se zabavamo. Med nami šteje nogomet,” je rekel in dodal: „Tukaj sem našel svoj mir, in nogomet mi je pomagal.”
Melita H. Šunjič v Postojni, Slovenija
*Imena so zaradi zaščite identitete sogovornikov spremenjena.
Deli na Facebooku Deli na Twitterju
