06-09-2007
BUDIMPEŠTA, 6. september (UNHCR) – Večina držav ob vzhodni meji Evropske unije usklajuje svoje zakone o azilu z evropsko politiko, ki si prizadeva uskladiti zakonodajo s tega področja v vseh državah članicah. Odgovornost Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je poskrbeti, da nacionalna zakonodaja odraža mednarodnopravne standarde in dobre prakse. Izkušnje so namreč pokazale, da ni vedno tako. Evropske direktive so v nacionalne zakonodaje pogosto prenesene selektivno, kar je usmerjeno v omejevanje mednarodne zaščite beguncev.
Prenos evropskih direktiv v nacionalne zakonodaje je v državah članica na različnih stopnjah: nov zakon o azilu na Slovaškem je začel veljati 1. januarja 2007, vendar so nadaljnje dopolnitve še v pripravi. Sledi ji Madžarska. Madžarski parlament je nov zakon sprejel tik pred poletnimi počitnicami. Veljati bo začel 1. januarja 2008. V Sloveniji je vlada predložila predlog zakona, o katerem bodo v državnem zboru odločali oktobra. Na Poljskem so dopolnitve zakona pripravljali nekaj mesecev. Predlog zakona je bil že predložen parlamentu, vendar pa se lahko zakonodajni postopki začasno prekinejo zaradi pričakovane odločitve parlamenta o razglasitvi predhodnih volitev za letošnjo jesen.
Lloyd Dakin iz regionalnega predstavništva UNHCR v Budimpešti opaža dve nasprotujoči si tendenci v povezavi z begunci – močan strah pred tujci, ki je povezan s potrebo rastočega gospodarstva s pretežno starajočim se prebivalstvom, da odpre delovni trg drugim, tudi prosilcem za azil.
„Z različnimi načini omejevanja in oviranja želijo mnoge države prosilcem za azil čim bolj otežiti pridobitev statusa begunca. Vendar pa v čedalje večji potrebi po novi delovni sili vidimo priložnost za prosilce za azil in begunce, da dobijo delo in postanejo produktivni. Upamo, da bodo tako bolje sprejeti in se bodo lažje integrirali.”
UNHCR spodbuja vlade, da se med postopkom priprave predloga nove begunske zakonodaje posvetujejo s strokovnjaki, tako da je lahko njihovo znanje koristno uporabljeno že na začetku.
Ko so predlogi zakoni dani v pregled, jih UNHCR-jevi pravni strokovnjaki v regiji in na sedežu UNHCR-ja pazljivo preberejo in napišejo pripombe in priporočila. UNHCR o svojih komentarjih ponavadi razpravlja z vladami, ki pa imajo zadnjo besedo pri vsebini zakona.
Slovaška: Nejasne zgodbe so lahko še vedno resnične
Na Slovaškem se je vlada skrbno posvetovala z UNHCR-jem pri oblikovanju predloga, v katerega je vključila nekaj UNHCR-jevih predlogov. Nekaj mesecev po sprejetju novega zakona UNHCR že opaža številne pozitivne spremembe. Možnost pridobitve statusa na podlagi subsidiarne zaščite se je izkazala kot uporabno orodje v mnogih primerih, kot na primer pri večini iraških prosilcev za azil na Slovaškem.
Korak naprej je bilo tudi odprtje trga dela za osebe s statusom begunca na podlagi subsidiarne zaščite in prosilce za azil po enem letu bivanja na Slovaškem. Tako je kmalu mnogo oseb našlo delo, kar jim je omogočilo, da so se izselili iz vladnih sprejemnih centrov.
Prenos evropskih direktiv še ni končan. Nadaljnje dopolnitve zakona o azilu so v zaključni fazi priprave. UNHCR-jevi odvetniki so zelo zaskrbljeni zaradi dejstva, da dopolnitve vključujejo številne formalne razloge, zaradi katerih lahko zavrnejo prošnjo za azil kot nedopustno ali “očitno neutemeljeno”.
Glede na predlog zakona postopek odločanja ne bo izveden, če bo prošnja za azil vložena prepozno ali če bo prosilec za azil navajal “nepovezane, nasprotujoče si ali nepopolne podatke”.
UNHCR v svojih pripombah izpostavlja številne razloge, zaradi katerih se lahko prosilčeva zgodba zdi zmedena. To so težave z jezikom, preživljanje travme, kulturne in spolne ovire ali celo splošen strah pred oblastmi kot posledica preteklih izkušenj. Zato imajo oblasti in prosilec za azil skupno odgovornost, da ugotovijo vsa potrebna in ustrezna dejstva za rešitev vseh neskladij in nesporazumov.
„UNHCR si želi, da bi bili ti ukrepi v končnem predlogu popravljeni. Četudi je zgodba begunca težko razumljiva, je lahko še vedno resnična,” pravi Dakin.
Madžarska: Oskrbovati samo osebe, ki se lepo vedejo?
Zakon na Madžarskem bo za osebe, ki tam iščejo mednarodno zaščito, prinesel številne izboljšave. UNHCR je še posebej pozdravil možnost podelitve statusa na podlagi subsidiarne zaščite za osebe, ki ne ustrezajo merilom za pridobitev azila, vendar jih zaradi humanitarnih razlogov ali razlogov na podlagi človekovih pravic ne morejo vrniti v izvorno državo. Namesto da bi obtičale v pravnem “zamašku”, bodo te osebe uživale enake pravice na področjih zaposlitve, zdravstvenega varstva, socialnega varstva in izobraževanja kot begunci s priznanim statusom.
Druga dobrodošla sprememba je omejitev pridrževanja prosilcev za azil. Medtem ko so bili lahko v preteklih letih v zaporu pridržani tudi do enega leta, naj bi bilo obdobje pridržanja po novem zakonu omejeno na nekaj dni na začetku postopka.
Vendar pa obstajajo tudi negativni vidiki. V skladu z novim zakonom je lahko uporaba lažnih ali ponarejenih dokumentov razlog za odvzem zaščite. UNHCR je opominjal vlado, da včasih begunci nimajo druge možnosti, kot da med begom uporabijo takšne dokumente. Prošnje za azil ne smejo biti avtomatično obravnavane kot goljufive, samo zato, ker prosilec za azil v svoji državi ni imel dostopa do pravih potnih listin.
UNHCR je zaskrbljen tudi zaradi možnosti zavrnitve poskrbeti za osnovne človekove potrebe, kot so nastanitev, hrana in oblačila, prosilcem za azil, ki resno kršijo pravila vedenja v sprejemnem centru. „Neprimerno vedenje” je lahko posledica najrazličnejših razlogov, ki jih moramo upoštevati. Problemov se ne sme reševati z odvzemom pravice prosilcem za azil do nastanitve in hrane. UNHCR meni, da je tako ravnanje sramotno in nevarno, še posebej če so zaradi takšnega ravnanja prizadete družine z otroki ali osebe s posebnimi potrebami.
So v Sloveniji prosilci za azil večinoma pridržani?
V Sloveniji je nov zakon o azilu drugi najpomembnejši dokument s področja begunske zakonodaje, ki ga bo v naslednjih dveh letih predložila vlada. UNHCR v obeh primerih ni bil vključen v oblikovanje predloga. Za podajo svojih predlogov so imeli na voljo malo časa, v predlaganih zakonih pa so našli številne zaskrbljujoče ukrepe.
Pri UNHCR-ju menijo, da je eden od najbolj spornih ukrepov zakona neomejena nadomestitev celovitega azilnega postopka z odločanjem po pospešenem postopku. Po mednarodnih pravnih standardih so tako skrajšani postopki upravičeni samo v primerih, kjer gre za očitno zlorabo postopka („očitno neutemeljeno”). Vendar se zdi, da slovenski predlog zakona predvideva odločanje po pospešenih postopkih za vse prošnje razen za „očitno dobro utemeljene” in prošnje za azil otrok brez spremstva ali oseb s posebnimi potrebami. Tako bo imelo samo malo prosilcev za azil priložnost, da je njihov primer obravnavan in preučen v celoti.
Uradno imajo prosilci za azil pravico do pritožbe na negativno podano odločbo v pospešenem postopku. Vendar pa je lahko prosilec za azil v tem času že vrnjen v državo pregona, saj imajo oblasti pravico, da ga odstranijo iz države preden je podana odločitev o njegovi pritožbi. UNHCR je zaradi tega ukrepa še posebej zaskrbljen, saj so izkušnje pokazale, da je bil prosilcem za azil status v Sloveniji priznan šele po pritožbi na izdano odločbo.
Skrb zbujajoča je tudi široka uporaba pridržanja prosilcev za azil, ki ga predvideva predlog zakona. Glede na predlog se lahko gibanje omeji vsem prosilcem za azil, katerih prošnja je v pospešenem postopku. Posledica skupnega izvrševanja teh dveh ukrepov je lahko pridržanje velike večine prosilcev za azil, kar je očitna kršitev mednarodnopravnih standardov.
Beg pred preganjanjem ni zločin, zato s prosilci za azil ne bi smeli ravnati, kot z zločinci.
„Nov predlog zakona v Sloveniji še ni bil sprejet,” pravi regionalni predstavnik UNHCR-ja v Budimpešti, Lloyd Dakin, „in UNHCR bo naredil vse, kar je v njegovi moči, da državni zbor prepriča, da zakon izboljša.”
Možnosti dela za prosilce za azil na Poljskem
Sodelovanje UNHCR-ja s poljskimi oblastmi pri prenosu evropskih direktiv je bilo uspešno. Številni predlogi UNHCR-ja so bili vključeni v končni predlog zakona, ki je bil v začetku letošnjega leta predložen parlamentu v sprejem. Med izboljšavami je tudi dejstvo, da bodo imele osebe, ki jim je bil priznan status begunca na podlagi subsidiarne zaščite, možnost celovite udeležbe v integracijskih programih. Imele naj bi pravico do nadomestila za privatno nastanitev in tečajev poljskega jezika.
Spodbudno dejstvo je tudi to, da predlog zakona v celoti sledi UNHCR-jevim predlogom v zvezi z pridržanjem prosilcev za azil.
S stališča UNHCR-ja pa je skrb zbujajoč ukrep, ki predvideva, da se nekaterim skupinam prosilcev za azil v azilnem postopku ne omogoči zaslišanja.
Zaradi koalicijske krize je večina političnih strank v poljskem parlamentu naznanila načrte za predčasne volitve za letošnjo jesen, kar je ustavilo nadaljnje razprave o novi zakonodaji. Kakšne bodo posledice te odločitve na predloga zakona, ni znano.
Vendar pa nedavne spremembe odloka s strani Ministrstva za delo in socialno politiko v Varšavi močno poenostavljajo dostop do trga dela za določene skupine tujcev. UNHCR upa, da bodo te spremembe vodile k večji zaposlenosti prosilcev za azil in oseb, ki jim je bil priznan status begunca na podlagi subsidiarne zaščite.
UNHCR spodbuja višje standarde
UNHCR-jev višji regijski pravni svetovalec, Leonard Zulu, se redno vključuje v postopke prenosa evropskih direktiv v nacionalne zakonodaje s področja azila. „UNHCR pozdravlja tako uskladitev,” pravi Zulu. Vendar pa opozarja na obžalovanja vreden trend: „Vlade se pri prenosu evropskih direktiv nagibajo k vpeljavi najnižjih zahtevanih standardov s področja azila, kar potem opravičujejo tako, da pravijo, da usklajujejo zakone v skladu z evropskimi zahtevami.”
„Tako UNHCR vedno znova opominja vlade, da lahko pri prenosu evropskih direktiv, v zakonih ohranijo ali vanje vključijo ugodnejše standarde od absolutnega minimuma,” pravi Zulu.
Melita H. Šunjić v Budimpešti, Madžarska
Deli na Facebooku Deli na Twitterju
