LJUBLJANA, 15. oktober (STA) – Slovenska filantropija je v sodelovanju s Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij (PIC) in s podporo regionalne predstavnice UNHCR v Budimpešti na današnji novinarski konferenci predstavila pripombe na predlog zakona o mednarodni zaščiti. Nevladne organizacije ugotavljajo, da je predlog zakona slab in na več mestih sporen, tako z vidika obstoječega slovenskega pravnega reda kot tudi mednarodnih dokumentov, ki zavezujejo Slovenijo, je dejala Vita Habjan iz PIC.
Nevladne organizacije opozarjajo, da predlog zakona o mednarodni zaščiti znižuje dosežene standarde na področju azila, pravi Habjanova in dodaja, da zakon navaja, da je prosilec za azil lahko samo oseba, ki ni državljan držav članic Evropske unije. To je nesprejemljivo in nima podlage v mednarodnem begunskem pravu, pravi. Ženevska konvencija glede oseb, ki so upravičene do podelitve statusa begunca je jasna – status bi moral biti podeljen vsem osebam, ki izpolnjujejo pogoje Ženevske konvencije, v nasprotnem primeru po besedah Vite Habjan gre za dejansko in pravno omejevanje definicije begunca.
V nadaljevanju je omenila v zakonu predlagani koncept tujca, ki izrazi namen, da prvič vloži prošnjo za mednarodno zaščito. „Koncept tujca, ki izrazi namen, da bi vložil prošnjo za mednarodno zaščito je namreč pojem, ki uzakonja kategorijo, ki jo mednarodno begunsko pravo ne pozna,” poudarja Habjanova in dodaja, da je namen takšnega pojmovanja ponovno uzakoniti razlikovanje med osebami, ki so formalno vložile prošnjo za azil, in tistimi, ki je še niso, kar je z vidika varovanja pravic prosilcev v postopku za pridobitev mednarodne zaščite nesprejemljivo.
Poleg tega je po mnenju nevladnih organizacij problematičen predlagani policijski postopek sprejema prošnje za azil, pojem družinskega člana, svoboda gibanja, še posebej pa je diskriminatorno obravnavanje oseb v azilnem območju (pospešitveni postopki).
Franci Zlatar iz Slovenske filantropije pa je izpostavil ranljive skupine beguncev. „Glavni problem je, da te skupine niso izvzete iz teh postopkov, kajti večina beguncev prihaja iz vojnih območij, so travmatizirani, vendar so obravnavani enako kot vsi ostali begunci,” opozarja Zlatar. Lani sprejet zakon o azilu pravi, da naj bi bile te skupine deležne posebne skrbi. V praksi do tega ne prihaja, zatrjuje Zlatar in sklene z mislijo, da je predlog zakona o mednarodni zaščiti slabši od zakona o azilu.
Vodja odnosov z javnostmi z Regionalnega predstavništva UNHCR v Budimpešti Melita H. Šunjić je povedala, da so v UNHCR v Budimpešti zaskrbljeni, ker je Slovenija že zdaj država z najmanjšim priznanjem begunstva, saj je lani status begunca dobila le ena družina. V času predsedovanju EU pa se to še zaostruje. „Begunci morajo imeti pravno zaščito v postopku brez bojazni, da jih bodo vrnili nazaj,” meni Melita H. Šunjić, ki opozarja, da bi morali v času azilne procedure imeti zelo malo pospešitvenih postopkov oziroma zelo malo oseb bi moralo biti v zaporu. V Sloveniji pa je ravno obratno, saj je zelo malo beguncev deležnih rednega azilnega postopka.
V vsakem primeru je treba po besedah predstavnice regionalnega predstavništva UNHCR v Budimpešti predlagani zakon o mednarodni zaščiti spremeniti še preden gre v parlamentarni postopek. V ta namen se regionalni predstavnik UNHCR v Budimpešti Lloyd Dakin poskuša dogovoriti s predstavniki slovenskega parlamenta, je še dejala Melita H. Šunjić.
vi/mo
Deli na Facebooku Deli na Twitterju
