BUDIMPEŠTA, 17. september (UNHCR) – Bi podpisali dokument, ki ga ne razumete povsem? Bi zaupali zelo osebne podatke o svojem življenju osebi, ki je pred tem še nikoli niste videli? Bi mirno čakali na odločitev o vaši prihodnosti, če bi bila sprejeta v pravnem postopku, o katerem komaj kaj veste?
Veliko prosilcev za azil, ki gredo skozi azilni postopek v srednji in vzhodni Evropi vsak dan čutijo težo teh vprašanj. Še posebej, ker ravno izid odločanja – priznan ali nepriznan status – določa niz izzivov in problemov, poleg svoje starosti, spola in kulturnega ozadja, s katerimi se begunci soočajo.
Bolgarija, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija, ki sta se jim pridružili še Avstrija in Nemčija, so si zadale cilj, da ocenijo in povečajo kvaliteto nacionalnih sistemov priznavanja statusa beguncem. V vseh osmih državah bodo mehanizmi odločanja na prvi in drugi stopnji ocenjeni in razviti v okviru edinstvenega projekta, ki ga je spodbudilo Regionalno predstavništvo UNHCR v Budimpešti s finančno podporo Evropske komisije. Ugotovitve in rezultati projekta bodo pripomogli k harmonizaciji evropske azilne zakonodaje, z namenom ustvariti skupni evropski azilni sistem do leta 2012.
UNHCR in posamezne vlade bodo sodelovali pri kvalitetnem razvoju
V vsaki državi bo za projekt zadolžen en nacionalni ocenjevalec, izbran s strani UNHCR-ja, ki bo tesno sodeloval z UNHCR-jevim uradnikom za zaščito ter pristojnimi avtoritetami lokalnih oblasti na področju azila. Skozi celotno obdobje osemnajstih mesecev, kolikor bo trajal projekt, ki se bo predvidoma končal februarja 2010, bodo nacionalni ocenjevalci prisotni pri intervjujih prosilcev za azil ter nadzorovali sprejemanje odločitev.
„Ko bomo dodobra spoznali vse korake na prvi stopnji v procesu sprejemanja odločitev, se bomo osredotočili na drugo stopnjo. Organizirali bomo tudi usposabljanja, vključno z usposabljanjem internih nadzornikov kvalitete odločanja v vladnih agencijah za azil, ki bodo lahko nadaljevali z izvajanjem teh nalog po končanem projektu”, je izjavili bivši kanadski sodnik begunskega prava Michael Ross, ki v Budimpešti deluje kot regionalni koordinator Projekta za ocenjevanje in jamstvo kvalitete azilnih sistemov, znanega tudi kot Pobuda za kvaliteto.
Danes se v Budimpešti odvija prvo srečanje nacionalnih ocenjevalcev, UNHCR-jevih uradnikov za zaščito ter njihovih kolegov z vladne strani, ki sodelujejo pri projektu. Na dvodnevnem sestanku so se zbrali z namenom seznaniti se z ostalimi evropskimi pobudami za kvaliteto (predstavili jim jih bodo strokovnjaki iz Velike Britanije, Avstrije in Nemčije), navezati stike ter skupaj zasnovali načrte svojega dela.
Med dvodnevno konferenco si bodo udeleženci izmenjali informacije o osnovnih štirih področjih procesa sprejemanja odločitev. Prvič, fazo „pred zaslišanjem”, ki se odvija med prihodom prosilca za azil in njegovim intervjujem; drugič, intervju prosilca za azil; tretjič, postopek sprejemanja odločitve s podajo pisne odločbe; nazadnje še usposabljanje azilnih uslužbencev. Ta štiri področja je UNHCR prepoznal kot ključna za razvoj pravičnega in kakovostnega sistema za priznanje statusa beguncev.
UNHCR je ugotovil da v srednji in vzhodni Evropi prosilci za azil pogosto niso zadostno oskrbljeni s pisnimi ali ustnimi informacijami o azilnem postopku, po katerem bodo obravnavani. Ali pa informacije dobijo v pisni obliki, a v jeziku, ki ga ne razumejo. Vrzeli se pojavljajo tudi med intervjuvanjem prosilca, saj v nekaterih državah prevajalci težijo k povzemanju prosilčevega govora, namesto da bi poskrbeli za dobeseden prevod njegovih besed.
Vrzeli pred in med intervjujem s prosilcem za azil lahko vodijo k pomanjkljivim odločitvam. Kot posledica pomanjkljivosti v obdobju pred zaslišanjem in v fazi zaslišanja, so lahko sprejete odločitve zelo nekakovostne in posledično lahko vodijo k zavrnitvam in pritožbam. Zaradi slabih odločitev in podaljšanih pritožbenih postopkov so prosilci za azil pogosto obsojeni na mesece čakanja in naraščajoča razočaranje in tesnobo, povezana z njihovo prihodnostjo.
Zato bo eden izmed ciljev pobude za kvaliteto priprava pristojnih odločevalcev za pisanje kvalitetnih odločb. „Odločba bi se morala brati kot zgodba, ki bi jo vsakdo lahko brez težav razumel”, razlaga Michael Ross. „Vsebovati mora zgodbo prosilca za azil in vsa objektivna dejstva o prosilčevi domovini, kakor tudi navedbe relevantne zakonodaje. Sklep bi moral biti logičen zaključek, izpeljan na podlagi analize naštetih elementov. In pa, najpomembneje, vsaka odločba bi morala biti napisana ob zavedanju velike odgovornosti, ki jo odločevalec prevzame pri odločanju o prihodnosti posameznega človeškega bitja.”
Projekt pobude za kvaliteto, ki se je pričel danes, meri na izboljšave tako pri tehnični in proceduralni plati, kot pri dejanski izvedbi odločevalnega procesa. Pričakuje se tudi, da se bodo z usposabljanji izboljšale veščine in usposobljenost vseh udeležencev pri postopku sprejemanja odločitev o prošnjah za azil.
„Evropa je aktivna pri izvajanju najrazličnejših projektov za izboljšave na področju azila,” pravi Michael Ross. „Pri našem projektu bomo skušali nadgraditi že obstoječe projekte, uporabiti primere dobrih praks in delovati na kooperativen način. Po najboljših močeh si bomo prizadevali, da bi ustvarili sisteme sprejemanja odločitev, ki bodo boljši, bolj dosledni in bodo obravnavali begunce na pravičen in uravnotežen način.”
Andrea Szobolits v Budimpešti, Madžarska
Deli na Facebooku Deli na Twitterju
