BUDIMPEŠTA, 24. april (UNHCR) – Ko je v neki oktobrski noči lansko leto Bashir* iz Somalije prispel do madžarske meje v upanju, da bo prišel na varno, se ni zavedal, da se bo kmalu znašel v situaciji, podobni tisti, s katero se soočajo zaporniki.
Sedemindvajsetletni prosilec za azil se je še manj zavedal, da bo naslednjih pet mesecev preživel za rešetkami, trpel zaradi nečloveškega in poniževalnega ravnanja, se soočal z različnimi ovirami pri dostopanju do azilnega postopka in se znašel v nevarnosti vrnitve v Srbijo.
“Doma sem imel težave, tukaj pa sem trpel še toliko bolje. Skoraj sem bil že pripravljen narediti samomor,” je opisal svojih prvih pet mesecev življenja na Madžarskem droben Somalec s koščenim obrazom, ki je upal, da bo v tej državi varen pred oboroženimi spopadi v rodni Somaliji. “Pazniki so nas tepli s pestmi, nas brcali obuti v težke škornje, zato ker smo začeli vpiti in se pritoževati nad razmerami.”
Bashir je predstavnikom UNHCR povedal, da je nameraval zaprositi za azil, vendar so mu v centru za pridržanje rekli, da do tega nima pravice, ker ga bodo poslali nazaj v Srbijo. Socialna delavka iz neke nevladne organizacije mu je nato priskrbela odvetnika, kateremu je uspelo zaustaviti Bashirjevo deportacijo in pred štirimi meseci začeti azilni postopek, med katerim je bilo pred nekaj tedni odločeno, da bo Bashir pridobil subsidiarno obliko zaščite.
Bashir je dejal, da brez pomoči odvetnika ne bi vedel koliko časa bi še preživel v priporu.
Ta somalijski begunec je prehodil pet držav – Sirijo, Turčijo, Grčijo, Makedonijo in Srbijo, med potjo je dobil tudi mnogo podplutb, da bi prišel do madžarske meje, katero je prečkal brez potrebnih dokumentov – a druge izbire ni imel. Takoj za tem, ko ga je prestregla obmejna policija, se je znašel za rešetkami. Prve štiri dni je preživel v Kiskunhalasu, medtem ko je bil naslednjih pet mesecev priprt v največjem centru za pridržanje na Madžarskem v Nyírbátoru.
Bashirjev boj za preživetje ni osamljen primer sporoča danes objavljen UNHCR-jev dokument o azilni situaciji na Madžarskem. Madžarska je danes ena izmed treh držav EU (poleg Grčije in Malte), ki najbolj sistematično pridržujejo prosilce za azil, in sicer zaradi nezakonitega prečkanja meje – pridržanje je v teh državah prej pravilo kot izjema.
Leta 2011 je bilo dve tretjini prošenj za azil – to je 1102 od 1693, vloženih v centrih za pridržanje. Po vladnih podatkih je bilo leta 2011 na Madžarskem pridržanih 77 družin z otroki.
“Vsak dan je bilo pridržanih v povprečju 93 prosilcev za azil,” piše v UNHCR-jevem dokumentu.
Dramatične spremembe Zakona o azilu in Zakona o tujcih iz leta 2007, ki so v veljavi od decembra 2010, dopuščajo administrativno pridržanje prosilcev za azil do 12 mesecev, medtem ko so družine z otroki lahko pridržane do 30 dni.
Prosilci za azil so navadno pridržani štiri do pet mesecev, nekateri pa celotno obdobje, med katerim se izvajajo njihovi azilni postopki. Večino dneva so zaprti v svojih celicah, podvrženi so verbalnemu in fizičnemu nasilju, ki ga nad njimi izvajajo pazniki. Na zaslišanje ali celo k zdravniku jih odvedejo vklenjene v lisice, kar dokazuje, da z njimi ravnajo kot z najhujšimi zločinci.
Madžarske oblasti naloge pogosto predajo obmejni policiji in izdajo ukaz za pridržanje prosilcev za azil, ki so na nezakonit način prečkali mejo, četudi so izjavili, da želijo zaprositi za mednarodno zaščito.
Sodišča navadno pregledujejo ukaze za pridržanje med skupinskimi obravnavami ter posvetijo premalo časa preverjanju dejstev iz posameznih azilnih primerov, saj v roku 30 minut obravnavajo kar pet do deset primerov.
UNHCR-jev dokument tudi ugotavlja, da se prosilce za azil rutinsko vrača v Srbijo, ki je s strani Madžarske pojmovana kot tretja varna država. Vendar se prosilci za azil, ki so vrnjeni v Srbijo, soočajo z nevarnostjo, da bodo množično deportirani v Makedonijo in Grčijo – v državi, ki nimata urejenega azilnega sistema in kjer se prosilci za azil znajdejo v še večji nevarnosti, da bodo vrnjeni v države, v katerih bi morali bežati pred nevarnostjo in preganjanjem.
Leta 2011 je Madžarska izključila več kot 450 prosilcev za azil iz postopkov – več kot ena četrtina prosilcev za azil je bila izključena iz postopka vsebinske presoje, in jih večinoma vrnila v Srbijo.
Tisti, ki so bilo vrnjeni na Madžarsko v skladu s predpisi Dublinske uredbe, morajo vložiti novo prošnjo za azil, ki jo madžarske oblasti obravnavajo kot poznejšo prošnjo za azil. Zaradi tega so prosilci za azil med postopkom deležni manj varnosti in storitev v sprejemnih centrih, ter se soočajo z nevarnostjo, da bodo deportirani v državo, ki so jo prečkali ali iz katere so zbežali, medtem ko njihova prošnja ni primerno obravnavana.
Leta 2011 je bilo na Madžarskem pridržanih okoli 300 izmed 448 prosilcev za azil, in sicer na podlagi določil Dublinske uredbe.
V času, ko število prošenj za azil na Madžarskem upada, se oblasti poslužujejo strogih ukrepov. Leta 2011 je za azil zaprosilo okoli 1693 ljudi, kar je za 20 odstotkov manj kot leta 2010 in za 50 odstotkov manj kot leta 2009.
UNHCR je izdal omenjen dokument, da bi posredoval informacije evropskim vladam, ki so želele oceno zaščite beguncev in prosilcev za azil na Madžarskem. Poleg tega so nacionalna in panevropska sodišča zadnje čase prejela veliko število prošenj, da bi se spremenile vladne odločitve v zvezi z vračanjem prosilcev za azil na Madžarsko, kjer stopnja zaščite ni primerna.
“Prosilci za azil v veliko primerih nimajo druge izbire kot potovati brez potnega lista ali veljavne vize. Ne bi smeli biti kaznovani s priporom, zato ker so prispeli brez potnih listin in prečkali zeleno mejo,” je povedal regionalni predstavnik UNHCR Gottfried Koefner med današnjo tiskovno konferenco, med katero je bil predstavljen omenjen UNHCR-jev dokument.
Predstavnik UNHCR je pozval madžarsko vlado naj razišče alternativne rešitve pridržanju, kot so sporazumi o medsebojnem poročanju, ter naj izvaja pridržanje le v skrajnih primerih in kot zadnjo možnost, pridržanje naj poteka v človeških razmerah in traja najkrajši možni čas.
UNHCR-jev dokument “Ugotovitve glede situacije prosilcev za azil in beguncev na Madžarskem” je dostopnen tukaj (v angleščini).
Éva Hegedűs v Budimpešti, Madžarska
*Ime je zaradi zaščite identitete begunca spremenjeno.
Deli na Facebooku Deli na Twitterju
