BUDIMPEŠTA, 22. december (UNHCR) – “Mati in oče Kongovčana, državljanstvo otroka – neznano,” piše v Glodyevem rojstnem listu. Trimesečni Glody je eden izmed tistih otrok, ki so bili rojeni begunskim staršem na Madžarskem in so bili zato registrirani kot osebe, katerih državljanstvo je neznano.
“Počutim se izgubljeno … nihče mi ne zna povedati, kaj bi to pomenilo, vendar vem, da beseda “neznano” ne pomeni nič dobrega,” pove Glodyev oče, sedemintridesetletni Leon Mukaba, medtem ko v naročju drži svojega najmlajšega sina, ki mirno spi.
Leon je moral zapustiti svoj dom v Demokratični republiki Kongo pred štirimi leti, po tem ko je padel v nemilost oblasti zaradi svojih političnih prepričanj. Dve leti po tem, ko je bil Leonu priznan status begunca na Madžarskem, so lahko za njim prišli še njegova žena Celine in trije otroci, in sicer v sklopu programa za združitev družine.
Od takrat družina živi v Budimpešti in poskuša na novo zaživeti. Med tem časom se je rodil Glody. Skupaj si prizadevajo, da bi se naučili madžarskega jezika, ki velja za enega najbolj zahtevnih jezikov na svetu. Leon dela v izmenah v skladišču, Celine pa skrbi za otroke in dom – hodi po otroke v šolo ter ureja različne papirje in dokumente, potrebne za dostopanje do zdravstvene oskrbe, družinskega dodatka, plačevanje stanarine in stroškov, povezanih z najemom stanovanja, ki je sedaj njihovo novo domovanje.
Kljub vsemu pa dokumenti njunega četrtega sina Glodya, ki se je rodil septembra 2011 na Madžarskem, trdijo, da Glody ni državljan nobene države. Trenutno je ujet v brezizhodno situacijo. Po sedanji madžarski ustavi mora biti ob rojstvu otroka njegovo tuje državljanstvo dokazano z dokumenti, potnim listom, osebno izkaznico ali pa ga mora potrditi njegova matična država. V nasprotnem primeru mora biti njegovo državljanstvo opredeljeno kot “neznano”.
Vendar begunci, ki so morali zbežati iz svoje države, ne morejo takšnih dokumentov pridobiti z lahkoto. Ponovno stopanje v stik z lastno državo bi lahko ogrozilo njihovo življenje ali pa bi lahko celo povzročilo izgubo statusa begunca, saj le-ta določa, da oseba, ki ji je bil priznan status, ne potrebuje zaščite matične države. Kljub vsemu pa lokalne oblasti ne registrirajo državljanstva novorojenega otroka, če za to ne prejmejo pisnega dokaza.
Ti otroci so ujeti v past in pravno črno luknjo.
“Blaginja otrok brez državljanstva je resno ogrožena, saj so jim lahko zaradi odsotnosti pravne povezanosti z državo onemogočene temeljne pravice in dostop do osnovnih storitev, vključno z dostopom do izobrazbe in zdravstvene oskrbe,” je dejala Agnes Ambrus, UNHCR-jeva strokovnjakinja za zaščito beguncev na Madžarskem.
Glodyu je bil podeljen status begunca, ko je bil star približno dva meseca, in sicer na podlagi družinskih vezi, kar mu – z nekaj izjemami, omogoča enake pravice kot jih imajo madžarski otroci.
Čeprav se zdi status begunca dobra rešitev, pa le-ta ne pomeni trajne rešitve problema.
“Status begunca sam po sebi ne pomeni trajne rešitve,” je povedala Ambrusova. “Noben otrok ne bi smel ostati brez državljanstva.”
Splošna deklaracije o človekovih pravicah in Konvencija o otrokovih pravicah jasno opredeljujeta pravico vsakega človeka do državljanstva. “Idealno bi bilo, če bi bilo otrokom dodeljeno državljanstvo njihovih staršev, da bi se ohranila homogenost družine, kar predvidevajo tudi zakoni o državljanstvu, ki so jih sprejele matične države večine beguncev,” je dejala Ambrusova. “Vendar pa se nekatere begunske družine mogoče nikoli ne bodo mogle vrniti domov in v takšnih primerih bi bilo v najboljšem interesu otroka, da se jim namesto neznanega državljanstva dodeli državljanstvo države gostiteljice,” je dodala.
Ambrusova verjame, da bi bila dobra rešitev tega problema takšna, da bi vsakega otroka, ki se rodi begunskim staršem na Madžarskem, od rojstva naprej obravnavali kot madžarskega državljana, oziroma vse do takrat, ko bo lahko le-ta prevzel državljanstvo svojih staršev.
Medtem tem časom pa se Leon vestno uči, da bi opravil izpit za pridobitev madžarskega državljanstva, s katerim se bo preverilo njegovo znanje politike, zgodovine in književnosti – ustno in pisno ter v celoti v madžarskem jeziku. Po vsaj treh letih prebivanja na Madžarskem lahko osebe, ki jim je bil priznan status begunca, zaprosijo za madžarsko državljanstvo. Če bo Leon uspešno opravil izpit, bo lahko celotna družina pridobila državljanstvo z naturalizacijo.
In to je edino upanje za Glodya, da bo v bližnji prihodnosti pridobil državljanstvo. Če njegov oče ne bo opravil izpita, bo njegovo državljanstvo ostalo “neznano” – morda celo za več let.
“Moja najbolj priljubljena tema je volilna pravica, zato ker mislim, da je to pomembno za državo,” je vznemirjeno dejal Leon, ki je bil rojen v Kongu, medtem ko je razkazoval seznam izpitnih vprašanj.
Leon je optimističen – vsak torek zvečer se odpravi na pripravljalne tečaje za izpit. Iz kupa knjig, ki jih ima zložene na mizi, vzame slovar madžarskega jezika ter naglo poišče izgovarjavo besede “upanje”.
“Sedaj le še čakamo in upamo, edino, kar nam še preostane,” je zaključil.
Eva Hegedus v Budimpešti, Madžarska
Deli na Facebooku Deli na Twitterju
