VARŠAVA, 19. julij (UNHCR) – Prosilec za azil iz Iraka ima 82 odstotkov možnosti, da mu bo priznan status begunca v Franciji, 63 odstotkov možnosti, da bo deležen mednarodne zaščite v Nemčiji in le dva odstotka v Grčiji. Temeljni cilj skupnega evropskega azilnega sistema (Common European Asylum System – CEAS) je odpraviti nesprejemljive razlike pri podeljevanju azila v Evropski uniji, ter zagotoviti vsem beguncem, ki potrebujejo zaščito pred preganjanjem, enake možnosti za pridobitev mednarodne zaščite v katerikoli državi članici EU.
Oblikovanje skupnega evropskega azilnega sistema – le-ta naj bi bil dokončan do konca leta 2012, kot tudi z njim povezanimi izzivi, je bila glavna tema zasedanja o skupnem evropskem azilnem sistemu, ki je potekalo med 11. in 12. julijem v Varšavi, v okviru poljskega predsedovanja Svetu EU. Evropski ministri za pravosodje in notranje zadeve bodo nadaljevali z razpravljanji v obalnem mestu Sopot na Poljskem.
Zasedanje o skupnem evropskem azilnem sistemu se odvija v mesecu, ko Agencija ZN za begunce obeležuje šestdesetletnico Konvencije o statusu beguncev iz leta 1951. Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je med zasedanjem poudarila pomen konvencije o beguncih za EU in izpostavila pomembnost sodelovanja med UNHCR in EU pri razvoju skupnega evropskega azilnega sistema.
“Kljub mnogim izzivom, s katerimi se bo potrebno soočiti, so si bili udeleženci zasedanja enotni, da ne obstaja nobena druga alternativna rešitev in da morajo vse države stremeti k učinkovitemu skupnemu azilnemu sistemu. Tisti, ki potrebujejo zaščito, nadaljujejo svojo pot proti EU,” je v svojem nagovoru poudaril Volker Türk, predstojnik oddelka za mednarodno zaščito na sedežu UNHCR v Ženevi.
Zato mora EU izboljšati in uskladiti obstoječe nacionalne in evropske zakonodaje, hkrati pa morajo oblasti držav članic upoštevati načelo enotnosti pri uveljavljanju svojih zakonov. S podobnimi cilji so bili zastavljeni tudi projekti, ki v sklopu Pobude za kvaliteto, potekajo v petih srednjeevropskih državah, vključujoč Bolgarijo, Madžarsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo.
Poleg usklajevanja in sodelovanja v praksi, morajo države članice EU oblikovati in izvajati mehanizme, katerih namen je deljenje bremen. “Ena država ni zmožna sprejeti polovice vseh prosilcev za azil, ki prihajajo v Evropo, kot se sedaj dogaja v Grčiji,” je med varšavskim zasedanjem poudaril Daniel Endres, vodja Predstavništva UNHCR za Evropo. Geografske značilnosti ne morajo same po sebi določati, kdo bo prevzel odgovornost za prosilce za azil.
EU je z leti sprejela vrsto zakonodaj, da bi poenotila med seboj razlikujoče se azilne sisteme držav članic. Dublinska uredba določa katera država članica je odgovorna oceniti individualno prošnjo za azil. Glede na določila Direktive o minimalnih standardih za sprejem, morajo države poskrbeti vsaj za minimalne pogoje pri sprejemu prosilcev za azil, vključno s primero nastanitvijo, zdravstveno oskrbo in možnostmi za izobraževanje. Proceduralna direktiva določa standarde, ki morajo biti upoštevani pri izvajanju azilnih postopkov, medtem ko Kvalifikacijska direktiva opredeljuje, kdo je begunec ter kakšne so njegove pravice. Kot dopolnilo h Konvenciji o statusu beguncev iz leta 1951 je Kvalifikacijska direktiva tudi uvedla subsidiarno obliko zaščite, do katere imajo pravico osebe, ki so v nevarnosti, da jim bi bila povzročena resna škoda, če bi se vrnili v domovino. Od leta 2003 v EU deluje tudi evropski sistem za identifikacijo prstnih odtisov EURODAC. Le-ta državam članicam EU omogoča, da preverijo, ali je določena oseba predhodno že zaprosila za azil v kateri izmed ostalih držav članic.
Evropska unija si prizadeva izboljševati te instrumente zakonodaj, in sicer na podlagi izkušenj z uveljavljanjem teh mehanizmov v preteklosti. “V času madžarskega predsedovanja EU je bilo dokončano delo v zvezi s Proceduralno direktivo. Poljska se bo med svojim predsedovanjem osredotočila na Direktivo o sprejemnih pogojih in na Kvalifikacijsko direktivo,” je med zasedanjem o skupnem evropskem azilnem sistemu oznanil državni podsekretar Ministrstva za zunanje zadeve Republike Poljske Piotr Stachańczyk.
Vladni predstavniki, akademiki in predstavniki nevladnih organizacij so med posebno sejo v okviru zasedanja na Poljskem razpravljali o pomembnosti in metodah sodelovanja med državami članicami EU. Robert Visser, direktor nedavno ustanovljenega evropskega urada za podporo azilu, je poudaril, da sodelovanje v praksi ni bila alternativa za izboljšanje pravnih norm, ampak da so, tako sodelovanje kot dobre pravne norme potrebne, če hočemo rešiti problem nekonsistentnosti pri podeljevanju azila v EU v prihodnosti.
Magda Qandil v Varšavi, Poljska
Deli na Facebooku Deli na Twitterju
