LJUBLJANA, 22. junij (UNHCR) – Festival migrantskega filma Na poti, letos prvič prirejen v okviru mednarodnega dneva beguncev, je bil posvečen tisočim ljudem po svetu, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove zaradi vojne ali drugih vrst nasilja in pomanjkanja. Sedemdnevni festival, ki sta ga ob so-pokroviteljstvu Regionalnega predstavništva UNHCR za srednjo Evropo pripravila Slovenska filantropija in Zavod Voluntariat, se je odvijal na devetih lokacijah v Ljubljani – od otvoritve v Ljubljanskem Mestnem muzeju 14. junija do zaključnega družabnega dogodka v Socialnem centru Rog, ki je potekal 20. junija.
Osrednja tema izbranih filmov, predstavljenih na festivalu, so bile težave, s katerimi se soočajo priseljenci, prosilci za azil in begunci. Skupaj je bilo prikazanih 23 filmov iz 12 različnih držav, med katerimi so bili celovečerni, kratki in dokumentarni filmi. Filmski program so obogatile javne razprave, med katerimi so se gledalci lahko seznanili z različnimi problematikami, povezanimi z migracijami in begunstvom – vse od prisilnih migracij kot posledic vojn in drugih nemirov, okoljskih beguncev, integracije beguncev v gostiteljski državi do načrtovanja in izvajanja skupne evropske azilne politike.
Obiskovalci so si lahko ogledali vrsto filmov, ki so predstavili življenje beguncev iz drugačnega zornega kota kot smo vajeni, saj so preko izpovedi osebnih zgodb beguncev o premagovanju ovir, s katerimi se srečujejo med iskanjem varnega zavetja, dobili vpogled v drugo plat “življenja na poti”. Številne pretresljive filmske zgodbe so med gledalci vzbudile različne odzive. Tisti, ki so želeli izpostaviti svoja mnenja o določeni problematiki, so jih lahko delili z občinstvom in povabljenimi gosti na številnih razpravah, ki so sledile filmskim projekcijam. Nekateri obiskovalci so se med drugim spraševali o vlogi evropskih držav pri reševanju begunske krize na globalni ravni.
Tako je afriški priseljenec, ki živi v Sloveniji že več let, povedal, da se Evropa vse prepogosto označuje za žrtev, ki mora na svoje ozemlje sprejemati in na lastne stroške preživljati obubožano ljudstvo iz Afrike, četudi se obenem zaveda, da migranti pomembno prispevajo k njenemu gospodarskemu razvoju in demografski sliki. Z ozirom na posamezne države bi Slovenija morala sprostiti svojo rigidno politiko priseljevanja in priseljencem zagotoviti varne delovne pogoje in možnost za polnopravno vključevanje v lokalno skupnost.
Vendar niso le zakoni o priseljevanju tisti, ki vzbujajo skrb, temveč tudi odnos Slovencev do (novih) prišlekov, so menili posebni gostje festivala. Begunci, ki so obiskali festival, so priznali, da so se pri iskanju dela v Sloveniji že večkrat soočili z rasno in etnično diskriminacijo.
“Kdo sem jaz? Sem Slovenec ali Malavijec? Najbolj pomembno se je zavedati, da sem človek, tako kot smo ljudje vsi mi,” je dejal malavijski priseljenec na ponedeljkovem odprtju festivala.
Povabljeni gostje so občinstvu predstavili svoje poznavanje in osebne poglede na reševanje konkretnih problemov, s katerimi se soočajo priseljenci in begunci in s svojimi pristopi in izkušnjami navdušili prenekaterega obiskovalca. Slovenski novinar Ervin Hladnik Milharčič je opozoril na potrebo slovenske družbe po večjem sprejemanju vsega kar je drugačno. Posledično se bodo priseljenci in begunci lahko lažje vklopili v slovensko družbo – pri čemer se moramo zavedati tudi dejstva, da imajo trenutni integracijski programi za begunce mnoge pomanjkljivosti.
Marina Uzelc iz Slovenske filantropije, ki sodeluje pri aktivnostih nudenja psihosocialne pomoči ljudem, ki so pribežali v Slovenijo, meni, da imajo mlad(oletn)i begunci težave pri nadaljevanju šolanja v naši državi, saj jim njihovo znanje slovenskega jezika ne omogoča kvalitetnega šolanja. Prav gotovo je premajhno število zagotovljenih učnih ur slovenščine ena izmed pomanjkljivosti integracijskih programov za begunce v Sloveniji.
Na zadnji dan festivala so Društvo Afriški center, Zavod Voluntariat in Slovenska filantropija združili moči pri pripravljanju zaključnega dogodka ob mednarodnem dnevu beguncev. Obiskovalci festivala so se tokrat zbrali v avtonomnem Socialnem centru Rog, kjer so predvajali film o vsakdanjem življenju prosilcev za azil v enem izmed azilnih centrov v Švici.
“Zelo poučno in emocionalno,” je film opisala mlada obiskovalka festivala. Po besedah drugega obiskovalca, je ključni problem, s katerim se srečujejo begunci, in ki je bil tudi nazorno nakazan v nedeljskem filmu, “njihova izolacija”. Poudaril je, da se bo situacija priseljencev in beguncev v prihodnosti izboljšala le, če bodo dobili v novem okolju pravico spregovoriti o svoji situaciji, potrebah in željah, okolje v katerem bivajo pa jim bo pri tem pozorno prisluhnilo. Možnost izražanja lastnih mnenj in avtonomnega delovanja jim bosta omogočila potrebno (samo)zaupanje in motivacijo za načrtovanje lastne prihodnosti v novem okolju.
“Igra zaupanja”, vključena v delavnico, ki je sledila razgovoru po filmu, je omogočila obiskovalcem vživeti se v vsakdanje izkušnje beguncev in dokazala, da zaupanje nekomu, ki te vodi po poti ali prevzemanje odgovornosti voditeljev za svoje odločitve le ni tako preprosta naloga kot se morebiti kaže na prvi pogled. Edina rešitev pri premagovanju nezaupanja med dvema različnima akterjema, ki na začetku stojita na nasprotnih si bregovih, je potrpljenje, so sklenili udeleženci – in le tako bosta oba sodelujoča v igri, begunec in država gostiteljica, lahko nekaj pridobila iz obojestranskega sodelovanja.
Filmski festival Na poti in slovesnost ob mednarodnem dnevu beguncev sta se zaključila v gurmansko-medkulturnem duhu, s pokušanjem jedi iz različnih kultur in pozibavanjem v ritmih afriške in druge glasbe.
Vsi zbrani gostje festivala, od borca za človekove pravice in poročevalca Toma Križnarja do priznanih strokovnjakov z različnih področij, ki se ukvarjajo z izboljševanjem življenjskih razmer beguncev in drugih migrantov, so z navdušenjem podprli idejo o ozaveščanju javnosti o svetovnih in lokalnih temah povezanih z begunci v obliki javnih prireditev kot je bila premierna izvedba festivala migrantskega filma v Ljubljani. Direktorici Zavoda Voluntariat in Slovenske filantropije, Urška Hartman in Tereza Novak, sta na odprtju filmskega festivala izrazili željo po nadaljevanju takšne prireditve v prihodnjih letih.
Petra Pekovec v Ljubljani, Slovenija
Deli na Facebooku Deli na Twitterju
