ŽENEVA, 12. december (UNHCR) – V sredo se je v Ženevi zbralo okoli 400 ljudi, vključno z verskimi voditelji in strokovnjaki s področja religij, da bi razpravljali o pomenu verskih vrednot za zaščito beguncev in za humanitarne aktivnosti za prisilno razseljene ljudi in osebe brez državljanstva.
Visoki komisar za begunce António Guterres je med odprtjem dvodnevnega neformalnega Dialoga o varnostnih izzivih 2012 dejal, da vse največje religije “vsebujejo predstavo o tujcu, ki ga je potrebno zaščititi.”
Kljub temu pa UNHCR ni verska organizacija, je pripomnil – “Ko sem prišel sem [leta 2005], sem kmalu ugotovil, da delo [Agencije ZN za begunce] zaobjema enaka načela, ki jih vsebujejo moja lastna prepričanja. Opazil sem tudi, da je skrb za tiste, ki so potrebni pomoči, vrednota, ki ji sledijo vse največje religije. To je izredno pomembno pri zaščiti beguncev.”
Med naslavljanjem diplomatov, osebja UNHCR in humanitarnih delavcev, kot tudi verskih voditeljev, strokovnjakov s področja religij in zaposlenih pri verskih organizacijah, je visoki komisar povedal, da tema letošnjega dialoga – “Vera in zaščita”, delno izhaja iz pogovorov med UNHCR in nevladnimi partnerji med vsakoletnimi posveti.
Nevladne organizacije so spodbudile UNHCR k raziskovanju vloge vere pri delu, ki je usmerjeno k zaščiti, kot tudi načinov za bolj strateško vključevanje verskih organizacij in verskih skupnosti, katere bi lahko prispevale k izboljšanju zaščite ljudi, za katere skrbi UNHCR.
Nekaj strokovnjakov iz verskih organizacij je sodelovalo pri pripravah za izvedbo srečanja v Ženevi. Tako je v sodelovanju z UNHCR referenčni dokument z načeli in smernicami za razpravo pripravila skupina, v katero so bili vključeni tudi Atallah Fitzgibbon iz dobrodelne organizacije Islamic Relief, Helen Stawski iz Anglikanske cerkve in Ralston Deffenbaugh iz Svetovne luteranske zveze.
“Bistveno je to, da so cerkve zaradi svoje vključenosti v skupnosti ponavadi med prvimi, ki pomagajo pri reševanju katastrof, kot tudi pri reševanju dolgotrajnih problemov in naša naloga je, da poskušamo pomagati tem cerkvam, da se bodo odzvale na najboljši možen način, je UNHCR-ju povedala Stawskijeva, predstavnica mednarodnega razvojnega programa pri Canterburski nadškofiji.
Letošnji Dialog je opisala kot “prelomni dogodek” in dodala, da “kadarkoli se ukvarjamo z verskimi vprašanji, to ni nesporno, vendar mislim, da je to zelo pogumna poteza in zelo dobrodošla poteza.”
Pomočnik generalnega sekretarja za mednarodne zadeve in človekove pravice pri Svetovni luteranski zvezi Ralston Deffenbaugh je pozdravil letošnjo temo in povedal, da mnogo današnjih nemirov vsebuje religiozno komponento in opomnil, da v nekaterih primerih verski bojevniki preganjajo ali napadajo pripadnike drugih verskih skupnosti.
“Veseli smo, da se je visoki komisar odločil sklicati [srečanje] in uporabiti svojo mednarodno moralno avtoriteto, da bi poskusil združiti verske voditelje, tako da bi se oblikovala platforma, kjer bi lahko verski voditelji izrazili to skupno sočutje, to skupno humanost ter začeli, vsaj upam, takšne vrste dialog, ki bo trajal mnogo let in utrdil [vse] to in razširil področje humanitarne pomoči,” je dejal Deffenbaugh.
Medtem je Guterres pripomnil, da načela sodobnega begunskega prava izvirajo iz starodavnih grških, židovskih, krščanskih, islamskih, hindujskih in budističnih zapisov in tradicij ter dodal, da vrednotni sistemi vseh največjih religij vsebujejo humanost, skrb in spoštovanje, kot tudi tradicijo zagotavljanja zaščite tistim, ki so v nevarnosti.
Dejal je, da je zelo pomembno, da države, ki sprejemajo begunce in organizacije, ki jim nudijo pomoč, le-tem omogočajo versko svobodo. Dodal je, da je za večino razseljenih ljudi vera ključnega pomena pri premagovanju travm, saj zagotavlja žrtvam duhovno in skupinsko podporo in je zato pomemben element zaščite.
Guterres je povedal, da UNHCR že desetletja sodeluje z verskimi organizacijami, vendar pri tem prihaja do izzivov. “Eden izmed teh je delo v humanitarnih situacijah, ko razseljene skupnosti pripadajo različnim verskim skupnostim. Bistveno je, da partnerstva temeljijo na temeljnih načelih humanitarnega dela – na nepristranskosti, nedeskriminaciji, enakosti in [načelu] zaščite, in to v vseh pogojih,” je dejal Guterres.
Upa se, da bo letošnji Dialog, ki je peti po vrsti – prvi se je odvijal leta 2007, in ki je bil lansko leto odložen zaradi ministrskega zasedanja, spodbudil vzpostavitev inovativnih modelov partnerstva in pilotna partnerstva, kot tudi pripeljal do raziskovanja ter tako pomagal vsem organizacijam, sekularnim in verskim, pri prepoznavanju dobrih, kot tudi slabih praks.
Deli na Facebooku Deli na Twitterju
