ŽENEVA, 21. marec (UNHCR) – Novi in stari oboroženi konflikti v lanskem letu, vključno s tistimi v Siriji, Afganistanu, Iraku in Somaliji, so glede na leto prej v letu 2012 prispevali k osem odstotnemu povečanju vloženih prošenj za azil v industrializiranih državah. Največje povečanje števila prošenj je bilo v tem obdobju s strani Sirijcev.
V 44 državah, ki jih obravnava zadnje UNHCR-jevo Poročilo trendov o azilih 2012, objavljeno 20. marca 2013, je bilo skupaj zabeleženih 479.300 prošenj za azil. To je največ od leta 2003 in pomeni nadaljevanje stalnega trenda rasti od leta 2006.
“Vojne vse več ljudi silijo k zaprositvi za azil,” pravi visoki komisar za begunce Antonio Guterres. “To pomeni, da je spoštovanje sistema mednarodne zaščite toliko bolj potrebno. Pozivam države, da v času konfliktov obdržijo svoje meje odprte za ljudi, ki bežijo, ker jih skrbi za življenje.”
Evropa je glavni prejemnik prošenj za azil. V letu 2012 je bilo 355.500 prošenj, kar je več kot leta 2011, ko jih je bilo 327.600. Največ jih je bilo v Nemčiji, in sicer 64.500, kar je 41 odstotkov več kot v letu 2011, sledile so ji Francija s 54.900 prošnjami in 5-odstotnim porastom ter Švedska s 43.900 zahtevki in kar 48-odstotnim povečanjem v primerjavi z letom prej. Velik, 33-odstotni porast vlog za azil v primerjavi z letom prej je bil zabeležen tudi v Švici, ki se je s 25.900 vlogami uvrstila le mesto za Veliko Britanijo, kjer je bilo oddanih 27.400 prošenj, kar pomeni 6 odstotkov več kot predlani.
Srednja Evropa je prejela le pet odstotkov vseh prošenj za azil vloženih v 38 evropskih državah, ki jih je obravnavalo poročilo. V sedmih državah v regiji – v Bolgariji, na Češkem, Madžarskem, Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem in v Sloveniji – je za azil predlani zaprosilo 16.410 ljudi. To predstavlja 25 odstotno povečanje v primerjavi z lanskim letom. Bolgarija je zabeležila 1.230, Madžarska 2.160, Češka 520, Romunija 2.510, Poljska 9.180, Slovaška 550 in Slovenija 260 prošenj za azil v letu 2012.
V svetovnem merilu so največji posamični prejemnik prošenj za azil ZDA s 83.400 vlogami oziroma 7.400 več kot v letu 2011. Večino so oddali prosilci iz Kitajske (24 odstotkov), Mehike (17 odstotkov) in Salvadorja (sedem odstotkov).
Do povečanja števila oddanih prošenj za azil je prišlo tudi v severovzhodni Aziji in Avstraliji. Kljub temu območje še vedno ostaja med manj obremenjenimi. Japonska in Republika Koreja sta zabeležili 3.700 novih prosilcev v letu 2012, kar je 28 odstotkov več kot v letu 2011. Število prosilcev za azil v Avstraliji je narastlo za 37 odstotkov, tako da so v letu 2012 zabeležili s skupno 15.800 prošenj.
Med državami vključenimi v raziskavo se vzorci rasti v zadnjih petih letih občutno razlikujejo. Glede na število prebivalcev je bistveno več prosilcev za azil kot v drugih državah na Malti (21,7 na 1000 prebivalcev), na Švedskem (16,4 na 1000) in v Lihtenštajnu (16,1 na 1000). Če pa upoštevamo višino BDP pa po številu prosilcev izstopajo Francija, ZDA in Nemčija (6,5 prosilcev za azil za vsak dolar BDP na prebivalca, 6,2 in 5,2 – v tem vrstnem redu).
Afganistan ostaja glavna država izvora prosilcev za azil (36.600 prošenj v primerjavi z 36.200 v letu 2011). Sledi Sirija s 24.800 prošnjami, ki je bila še predlani na 15. mestu, število prošenj od tam pa se je v enem letu povečalo za 191odstotkov. Srbija [in Kosovo: S/RES/1244 (1999)] je tretja s 24.300 prošnjami in 14-odstotnim povečanjem v primerjavi z letom prej. Veliko število prošenj za azil so poslali tudi posamezniki iz Kitajske (24.100) in Pakistana (23.200 – najvišje zabeleženo število do zdaj, ki predstavlja 21-odstotno povečanje glede na 2011).
Kakor v prejšnjih letih, se tudi v 2012 sedem srednjeevropskih držav med seboj precej razlikuje glede na države izvora prosilcev za azil. V regiji so zabeležili izrazito povečanje prošenj za azil iz Sirije (okoli 1.035 zahtevkov oziroma za 22 odstotkov več kot v letu 2011). Kljub temu so številke v primerjavi z drugimi industrializiranih državami in državami, ki mejijo Sirijo precej nizke.
Prošnje za azil ne smemo enačiti s številom odobrenih statusov begunca, niti niso pokazatelj priseljevanja. V večini primerov se ljudje, ki si želijo zaščite pred nasiljem, v upanju, da se bodo lahko vrnil domov, odločijo ostati v sosednjih državah. To potrjuje tudi primer Sirije od koder prihaja 24.800 prošenj za azil v industrializiranih državah, registriranih beguncev v sosednjih državah pa je več kot 1.100.000. Kljub temu je lahko število prošenj za azil dober pokazatelj stanja na področjih globalne varnosti in politično tveganih območji: več je konfliktov, več je beguncev.
UNHCR objavlja podatke o položaju beguncev po svetu, notranje razseljenih oseb in prosilcev za azil v svojih letnih poročilih o globalnih trendih. Ta poročila so na voljo na njegovi spletni strani. Naslednje poročilo bo izšlo junija 2013.
Deli na Facebooku Deli na Twitterju
