Ženeva, 23. Februar 2016 – Agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR) je zaskrbljena nad nedavnimi omejevalnimi praksami, ki so jih sprejele nekatere evropske države ter s tem begunce in prosilce za azil podvrgle nepotrebnim dodatnim stiskam ter ustvarile kaos na nekaterih mejnih prehodih in pritisk predvsem na Grčijo, ki se bori z vedno večjim šetvilom ljudi, potrebnih nastanitve in pomoči.
17. februarja je Avstrija napovedla, da bo dnevno sprejela največ 3200 ljudi ter 80 novih prošenj za azil. Slovenija je sledila zgledu in napovedala podobne ukrepe, da omeji premike preko svojih meja. Najnovejši restriktivni ukrepi bi lahko predstavljali kršitev evropskega prava in spodkopali napore pri iskanju celovitega in usklajenega pristopa k upravljanju begunske in migrantske krize v Evropi.
Poleg tega so 18. febrarja šefi Policij držav ob zahodnobalkanski begunski poti sprejeli izjavo o strinjanju glede skupnega profiliranja in registracije beguncev in prosilcev za azil na meji med Nekdanjo jugoslovansko Republiko Makedonijo in Grčijo ter vzpostavili nekatere dodatne ukrepe za upravljanje situacije.
Čeprav usklajeno ukrepanje lahko pomaga pri upravljanju mešanega migrantskega toka, so države izjavo interpretirale na drugačen način, kar je povzročilo povečana tveganja na področju zaščite beguncev in prosilcev za azil, predvsem tistih s posebnimi potrebami, kot so otroci brez spremstva in ločeni otroci. Ta tveganja vključujejo pomanjkanje primerne registracije, skladne z mednarodnimi standardi in standardi Evropske unije, selekcijo ljudi na podlagi narodnosti in ostalih kriterijev ter ne na podlagi potrebe po zaščiti, večjo verjetnost zavrnitve in oblikovanje situacij, ko ljudje ostanejo na odprtem in izpostavljeni nizkim temperaturam ter nasilju in izkoriščanju v rokah tihotapcev, ki izrabijo njihovo ranljivost.
Te prakse tudi izpodbijajo Zaključke Evropskega sveta, ki so bili sprejeti pretekli teden, in v katerih je poudarjeno, da morajo ljudje brez primernih dokumentov za prestop meje zaprositi za azil, ko vstopijo v državo EU.
Domino učinek omejitev in ukrepov, sprejetih s strani držav na balkanski poti, lahko privede do kopičenja beguncev in prosilcev za azil ter migrantov na grško-makedonski meji, kjer je bilo okoli 700 ljudem, predvsem Agfanistancem, preprečeno, da nadaljujejo pot v Srbijo. Da bi oblikovale skupni pristop in s tem naslovile strahove in potencialni kaos, morajo države informirati begunce in prosilce za azil o postopkih, vključno s podrobnostmi glede kriterijev za dostop do države, azila in vračitve skladno z veljavnim pravom.
UNHCR in partnerji podpirajo zadevne ljudi in države z odzivom na krizne situacije po celotni Evropi in že od začetka krize preteklo poletje redno pozivajo države, da izvedejo načrtovane ukrepe za krizne razmere ter zagotovijo primerne sprejemne pogoje, vključno z nastanitvijo, hrano in dostopom do azilnih postopkov. UNHCR je že naredil velik napredek pri zagotavljanju nastanitve 20.000 prosilcev za azil v Grčiji z namenom, da stabilizira situacijo in zmanjša iregularne sekundarne premike. Kljub temu pa sta podpora in solidarnost z Grčijo, vključno s podporo za boljše delovanje programa relokacije, nujno potrebni.
Okoli 85% vseh, ki prihajajo v Evropo, je iz desetih držav, ki so na vrhu svetovne lestvice po številu ljudi, ki morajo bežati. Večina jih beži zaradi vojne ali preganjanja in potrebujejo mednarodno zaščito. Na kocko postavijo svoja življenja in življenja svojih otrok, med tem ko bežijo pred nečloveškimi razmerami in tragedijami, ki jih v njihovih domovinah – kot je Aleppo, ki je ponovno na prvih straneh medijev – povzročajo konflikti in nasilje. In kljub temu izgleda, da se z vsakim tednom evropske države osredotočajo bolj na to, da begunce in migrante držijo izven svojih meja, kot na svojo odgovornost za upravljanje toka in iskanje skupnih rešitev. Nekatere države težave prenašajo naprej, namesto, da bi resnično poskušale deliti odgovornost in pokazati solidarnost druga z drugo in s tistimi, ki potrebujejo zaščito.
Celovita in koordinirana strategija, zgrajena na delitvi odgovornosti, solidarnosti in zaupanju med evropskimi državami je edini način, da se naslovi trenutno izjemno situacijo.
UNHCR bo še naprej nudila podporo državam pri upravljanju a situacijo na human način in skladno z mednarodnimi standardi. To vključuje podporo sprejemu, azilnim sistemom in identifikaciji ter ljudem s posebnimi potrebami, kot so družine, kjer je glava družine ženska, otroci brez spremstva ali ločeni otroci, starejši ali begunci s posebnimi potrebami. UNHCR prav tako poziva k oblikovanju in širjenju kredibilnih alternativnih poti, da begunci dosežejo varno zavetje v Evropi in širše, da se zagotovi, da so premiki obvladljivi in varni. Takšne alternativne poti so preseljevanje, humanitarni sprejem, združevanje družin in študentske/delovne vize.
Kontakti za medije:
Špela Majcen, +386 70 868 457, [email protected]Karin de Gruijl, +41 79 255 9213, [email protected]Joung-ah Ghedini-Williams, +41 79 881 91 89, [email protected]
Deli na Facebooku Deli na Twitterju
