Zaskrbljeni smo nad restriktivnimi madžarskimi ukrepi, ki vodijo do vračanja ljudi, ki iščejo mednarodno zaščito, ter nasiljem nad njimi. Sprejeti ukrepi niso v skladu z mednarodnim pravom in pravom Evropske unije, primeri nasilja pa morajo biti preiskani. Trenutno je na srbsko-madžarski meji več kot 1400 beguncev in migrantov – vključno s tistimi, ki čakajo na vstop v tranzitna območja in tistimi, ki so že v begunskem centru v Subotici. Večina teh so ženske in otroci, ki so še posebej ranljiva skupina v takšnih slabih humanitarnih pogojih. Države imajo obveznost, da zagotovijo varnost ter humano in dostojantveno ravnanje z ljudmi. Hkrati so dolžne zagotavljati dostop do azilnega postopka, če oseba zanj želi zaprositi.
Nov zakon je vzpostavil mejni nadzor v osemkilometrskem območju znotraj madžarskega ozemlja ter dodelil pooblastila pripadnikom policije, da ljudi, ki se nahajajo na tem območju, prestrežejo in jih pošljejo na drugo stran postavljene ograje – gre za odmaknjena območja brez ustrezne pomoči in storitev. Prosilci za azil so nato usmerjeni na eno od tranzitnih območij ob meji, da zaprosijo za mednarodno zaščito. Trenutno sta vzdolž 175-kilometrske meje s Srbijo le dve območji, ki to omogočata, in sicer Röszke in Tompa, dnevno pa je sprejetih približno zgolj 15 posameznikov. Odkar je nov zakon stopil v veljavo, je bilo 664 posameznikov poslanih nazaj na drugo stran ograje. Prav tako je vlada mejni nadzor povečala z dodatnimi 10.000-imi vojaki in policisti ter z zračnim nadzorom s helikopterji in droni.
UNHCR je že objavil poročilo o Madžarski in azilni politiki (UN High Commissioner for Refugees (UNHCR), Hungary as a country of asylum. Observations on restrictive legal measures and subsequent practice implemented between July 2015 and March 2016, May 2016).
UNHCR nenehno prejema poročila o nasilju, ki se je dogajalo ob prijetju ljudi na tranzitnih območjih oz. v policijskih centrih. Poročila vključujejo primere ugrizov psov, uporabo solzivca in primere tepeža. UNHCR je od madžarskih oblasti že zahteval preiskavo teh poročil. V začetku junija je UNHCR podal tudi izjavo o utopitvi mladega sirskega begunca, ki je preminil po tem, ko naj bi bil potisnjen nazaj v reko Tiso.
Razmere tistih, ki čakajo na vstop v tranzitna območja, so grozljive. Posamezniki in družine čakajo na odprtem, ali pa v začasnih šotorih, postavljenih na blatnih poljih ob ograji. Higienske razmere so popolnoma nesprejemljive in ogrožajo zdravje. Med ljudmi, ki čakajo, so tudi majhni otroci, otroci brez spremstva, nosečnice in posamezniki s posebnimi potrebami. Za zavetje več sto posameznikov skrbi srbska vlada v begunskem centru v Subotici, a so kapacitete centra omejene. Tudi zato bi posamezniki lahko bili prisiljeni se obrniti na tihotapce ljudi, kar jih postavlja v še večjo nevarnost. UNHCR-jevi partnerji in nevladne organizacije so priskočili na pomoč, tudi prek srbske vlade – zagotavljajo večje količine hrane, vode, medicinske in druge pomoči, UNHCR pa je na območju prisoten tudi za razpoznavanje oseb s posebnimi potrebami. 8. julija so agencije Združenih narodov skupaj s Srbijo izdale sporočilo za javnost, v katerem so izrazile zaskrbljenost nad vedno slabšimi razmerami beguncev in migrantov na srbsko-madžarski meji. UNHCR bo podprl madžarsko in srbsko vlado pri obvladovanju razmer na njuni skupni meji.
Dodatne informacije
V Sloveniji, Špela Majcen, [email protected] +386 70 868 457V Budimpešti, Erno Simon, [email protected] +36 30 657 0323V Ženevi, William Spindler, [email protected] +41 79 217 3011
Deli na Facebooku Deli na Twitterju
