ŽENEVA, 19. junij – Zaradi vojne, nasilja in preganjanja je prisilno razseljenih več ljudi kot kadarkoli prej, pravi poročilo, ki ga je izdal UNHCR, Agencija Združenih narodov za begunce.
Begunci iz Južnega Sudana v tranzitnem centru Suluba Transit Centre. Od začetka konflikta v Južnem Sudanu decembra 2013 je razseljenih že štiri milijone ljudi.
Novo Poročilo UNHCR o globalnih trendih, letna študija o stanju razseljenosti, ugotavlja, da je bilo do konca leta 2016 65,6 milijona ljudi po svetu prisilno razseljenih – to je približno 300.000 več kot leto poprej. To je ogromno število ljudi, ki potrebujejo zaščito po celem svetu.
Skupno število 65,6 milijona ljudi združuje tri pomembne skupine tistih, ki potrebujejo zaščito. Prva skupina so begunci, katerih število je bilo v letu 2016 22,5 milijona. To je najvišja raven do sedaj. Znotraj tega je 17,2 milijona beguncev, za katere skrbi UNHCR, medtem ko preostali del predstavljajo palestinski begunci, ki so registrirani pri sestrski organizaciji UNRWA. Največ beguncev svoje domove še vedno zapušča v Siriji (5,5 milijona). Največja nova kriza pa je bila v letu 2016 v Južnem Sudanu, kjer je katastrofalen neuspeh naporov za mir v juliju lanskega leta prispeval k odhodu 739,900 ljudi do konca 2016 (do danes jih je državo zapustilo 1,87 milijona).
Drugo skupino razseljenih ljudi predstavljajo tisti, ki so se primorani seliti znotraj lastnih držav. Teh je bilo do konca leta 2016 po svetu 40,3 milijona, v primerjavi s 40,8 milijona v preteklem letu. Najobsežnejša stanja notranje razseljenosti so v Siriji, Iraku ter Kolumbiji. Notranja razseljenost ljudi je svetovni problem, saj ta skupina predstavlja skoraj dve tretjini prisilno razseljenih ljudi po vsem svetu.
Tretja skupina razseljenih pa so prosilci za azil. Ti so zbežali iz svojih držav in iščejo mednarodno zaščito. Ob koncu leta 2016 je bilo na globalni ravni 2,8 milijona prosilcev za azil.
Vse to prispeva k izjemni globalni razsežnosti človeških žrtev vojne in preganjanja: 65,6 milijona pomeni, da je v povprečju eden od 113 ljudi na svetu razseljen, kar je več, kot šteje prebivalstvo 21. najbolj poseljene države na svetu, Združenega kraljestva.
»To je nesprejemljivo število in glasen poziv po potrebi po solidarnosti in skupnemu cilju za preprečevanje in reševanje kriz ter zagotovitev, da begunci, notranje razseljene osebe in prosilci za azil po svetu dobijo zaščito in oskrbo med tem, ko se iščejo rešitve,« je dejal Visoki komisar Združenih narodov za begunce, Filippo Grandi. »Za te ljudi moramo storiti več. Za svet, ki je poln konfliktov, potrebujemo odločnost in pogum, ne strahu.«
Ena od ključnih ugotovitev poročila je, da je število ljudi, ki so na novo razseljeni, še posebej visoko. Od 65,6 milijona prisilno razseljenih ljudi po svetu je 10,3 milijona takšnih, ki so postali razseljeni v letu 2016, med njimi pa sta približno dve tretjini (6,9 milijona) razseljeni znotraj svojih držav. To pomeni, da postane vsake tri sekunde ena oseba razseljena. Ta čas je dosti krajši, kot ga porabimo, da izgovorimo ta stavek.
Hkrati je vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb v domače okolje ter druge trajne rešitve, kot je preselitev v tretjo državo, za nekatere pomenilo, da je leto 2016 prineslo izboljšanje. Dobrih 37 držav je sprejelo skupaj 189.300 beguncev v okviru trajne preselitve. Približno pol milijona beguncev se je lahko vrnilo v svoje domovine ter 6,5 milijona notranje razseljenih oseb nazaj na svoja območja. Mnogi so to storili v vse prej kot idealnih okoliščinah in kljub temu, da se soočajo z negotovo prihodnostjo.
Do konca leta 2016 je bila večina beguncev po svetu, 84%, v državah z nizkim ali srednje visokim dohodkom, med katerimi so enega od treh beguncev (4,9 milijona) gostile najmanj razvite države. Takšno neravnovesje odraža več dejavnikov, med drugim tudi stalno pomanjkanje soglasja na mednarodni ravni, ko gre za gostitev beguncev, ter položaj številnih revnih držav v bližini območij konfliktov. To ponazarja tudi potrebo držav in skupnosti, ki gostijo begunce in druge razseljene osebe, po močnejših sredstvih in podpori – odsotnost le-teh lahko ustvarja nestabilnost, vpliva na življenjsko pomembno humanitarno delo ali vodi do sekundarne razseljenosti.
Glede na prebivalstvo Sirija še vedno predstavlja državo z največjim številom razseljenih oseb. Skupno 12 milijonov Sircev (skoraj dve tretjini prebivalstva) je notranje razseljenih ali pa so zbežali v druge države kot begunci ali prosilci za azil. Če izvzamemo dolgotrajno palestinsko begunsko situacijo, so na drugem in tretjem mestu državljani Kolumbije (7,7 milijona razseljenih) ter Afganistana (4,7 milijona razseljenih). Sledijo jim državljani Iraka (4,2 milijona razseljenih) ter Južnega Sudana, ki je s 3,3 milijona ljudi, ki so zbežali od doma do konca leta 2016, tudi najhitreje rastoče razseljeno prebivalstvo na svetu.
Otroci, ki predstavljajo polovico vseh beguncev, še vedno nosijo nesorazmerni delež bremena trpljenja, predvsem zaradi njihove večje ranljivosti. Tragičen podatek je 75.000 prošenj za azil, ki so jih v letu 2016 vložili otroci, ki so potovali sami ali so bili ločeni od svojih staršev. Poročilo ugotavlja, da je to število najverjetneje nižje od dejanskega stanja.
UNHCR ocenjuje, da je bilo ob koncu leta 2016 po svetu najmanj 10 milijonov ljudi, ki so brez državljanstva ali so bili izpostavljeni tveganju brezdržavljanskosti. Kljub temu pa podatki, ki jih zbirajo države same ter jih posredujejo UNHCR, skupno ne presegajo števila 3,2 milijona oseb brez državljanstva v 74 državah.
Poročilo UNHCR-ja o globalnih trendih je statistična ocena prisilne razseljenosti in kot takšna ne zajema številnih ključnih dejavnikov na področju begunstva iz leta 2016. Med njimi so vse večja politizacija vprašanj azila v mnogih državah in vedno več omejitev pri dostopu do pravnega varstva v nekaterih regijah. Hkrati pa so se v letu 2016 odvili tudi nekateri pozitivni dogodki, kot so zgodovinski Vrh o beguncih in migrantih septembra 2016, prelomna Deklaracija iz New Yorka, ki mu je sledila. Slednja zajema obširen pristop za upravljanje razseljenosti, ki vključuje celotno družbo in je bil prvič predstavljen v okviru celovitega odziva za begunsko problematiko. To kaže na ogromno velikodušnost držav gostiteljic ter vlad držav donatoric do beguncev in drugih razseljenih ljudi.
UNHCR vsakoletno pripravlja Poročilo o globalnih trendih na podlagi podatkov, ki jih beleži sam, in tistih, ki jih pridobi s strani partnerske organizacije Center za spremljanje notranjih razselitev (Internal Displacement Monitoring Centre) ter vlad držav.
****
Dodane informacije
Poročilo o globalnih trendih izide dan pred Svetovnim dnevom beguncev, ki vsakoletno poteka 20. junija.
Za televizijske postaje, medijske organizacije ter druge strokovnjake za medije: Multimedijske vsebine, celotno poročilo o globalnih trendih ter kontaktni podatki UNHCR uradnih govorcev na globalni ravni in za posamezne države so na voljo na spletni stani Globalni trendi 2016 – mediji.
Deli na Facebooku Deli na Twitterju
