Ženeva, 1. Marec 2016 – Agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR) je danes opozorila, da je Evropa na robu humanitarne katastrofe, ki jo je povzročila sama. Govorimo o hitrem kopičenju ljudi v že tako preobremenjeni Grčiji, o vladah, ki ne sodelujejo, čeprav so že dosegle dogovore na številnih področjih in o državi za državo, ki vzpostavlja nove omejitve na mejah. Nekonsistentne prakse povzročajo nepotrebno trpljenje in tveganje, da ukrepi niso usklajeni s standardi EU in mednarodnimi standardi.
Od včeraj zvečer (ponedeljek) je število ljudi v Grčiji, ki potrebuje nastanitev, zraslo na 24.000. Okoli 8.500 jih je bilo v Idomeni, blizu meje z Nekdanjo jugoslovansko Republiko Makedonijo. Vsaj 1.500 jih je prejšnjo noč prespalo na prostem. Natrpanost je povzročila pomanjkanje hrane, zavetja, vode in sanitarij. Oblikovale so se napetosti, ki so podžigale nasilje in delovale v prid tihotapcem ljudi.
Grške oblasti so se odzvale z vojaško postavitvijo dveh kampov blizu Idomeni s skupno predvideno zmogljivostjo za 12.500 ljudi, v fazi postavitve pa je še tretji center. UNHCR skupaj s partnerji nadaljuje s podporo in dopolnjevanjem grških ukrepov. Tako smo zagotovili šotore in stanovanjske enote za begunce, ostale nujne potrebščine ter dodatne človeške vire in specialiste, vključno z osebjem s področja zaščite beguncev in tehničnim osebjem.
Na splošno so se prihodi v Evropo preko Sredozemskega morja v zimskem času nekoliko upočasnili, vendar še vedno ostajajo številni. Najnovejši podatki včerajšnjega jutra (29. 2. 2016) kažejo, da je v januarju in februarju prispelo 131.724 ljudi (od tega jih je 122.637 pristalo v Grčiji). Ta številka se približuje skupnemu številu prihodov v prvih šestih mesecih prejšnjega leta (147.209). V letošnjem letu je na morju življenje izgubilo 410 ljudi.
Jasni ukrepi so ključni za reševanje evropske begunske in migrantske situacije ter preprečevanje nastanka nove krize v Grčiji. Med najnujnešimi, v povezavi z Grčijo, pa je potreba po boljšemu načrtovanju ukrepov za nepredvidljive situacije, s poudarkom na številu nastanitvenih zmogljivosti in ostalih vrst podpore. Oblasti sedaj poskušajo preprečiti nadaljnje poslabšanje stanja v Grčiji. Kljub temu pa so, da bi preprečili večje trpljenje in kaos, potrebni še dodatni viri in boljša koordinacija.
UNHCR nadljuje s svojo podporo na terenu: vzpostavili smo terenske pisarne na osmih lokacijah in angažirali dodatno osebje, vljučno z ekipami za odzivanje v primeru izrednih razmer, ki so hitro mobilne glede na spremenljivo situacijo in potrebe. Kljub temu pa smo zaskrbljeni zardi situacije, nastale zaradi omejitev na mejah držav na Balkanu, ki lahko preraste v humanitarno krizo podobno tisti, ki smo ji bili priča na grških otokih preteklo jesen.
UNHCR poziva grške oblasti, da podprejo Evropski azilni podporni urad in države članice EU, da močno okrepijo zmogljivosti za registracijo in procesiranje prosilcev za azil v njihovih nacionalnih azilnih postopkih ter tudi v okviru evropske sheme za relokacijo.
Grčija trenutne situacije ne more upravljati sama. Zato napori za relokacijo, o katerih se je Evropa dogovorila v letu 2015 ostajajo ključnega pomena in morajo postati prioriteta, začeti se jih mora izvajati. Vsi bi morali biti zaskrbljeni, da so države članice, kljub zavezi, da bodo iz Grčije preselile 66.400 beguncev, do sedaj ponudile le 1.539 mest in dejansko izvedle le 325 preselitev.
Prav tako bo k upravljanju situacije beguncev iz Sirije in sosednjih držav doprineslo povečanje možnih legalnih poti. Več preselitev in humanitarnih sprejemov, združevanja družin, zasebnih sponzorstev in humanitarnih ter begunskih študentskih in delovnih viz bo pomagalo zmanjšati povpraševanje po storitvah tihotapcev ljudi, nadaljevanju poti in nevarnim potovanjem z ladjami. Tako bodo alternativne legalne poti reševale življenja. UNHCR bo na to temo sklicala pomembno konferenco, ki bo v Ženevi potekala 30. marca, in kjer upamo, da bomo prejeli konkretne ponudbe.
UNHCR poziva Grčijo in države na balkanski poti, da ukrepajo hitro z namenom, da preprečijo katastrofo in pristopijo k tej izredni situaciji v duhu solidarnosti in deljenja odgovornosti. Varen dostop do azila, zatočišča in osnovne pomoči ter dostojanstveno in spoštljivo obravnavanje ljudi morajo ostati ključni elementi odziva.
Deli na Facebooku Deli na Twitterju
